Ɗee binndannde ɗe tiitori-ɗen « Mali nokkii ɓakkere » peƴtii ko he doge tati jokkondirɗe :
Rogere 2 – maalde weelitaare asawaad (front de liberation de l’azawad).
To bannge daartol, wertaango leydi ndi pelle daraniiɗe jeytaare hono MNLA (Dille Ngenndiire ngam Jeytaare Asawad) meeɗaa laataade leydi jeytiindi, njuɓɓundi ko adii naatgol koloñaal Farayse.
Ko adii koloñaal, ndii leydi Asawad keedndi rewo Mali hoɗnoo heen Tuwareg en eggiyankooɓe e leƴƴi goɗɗi hono Aarabeeɓe e Songay en e Fulɓe. Njuɓɓudi maɓɓe wonnoo ko leñol fof ine yuɓɓani hoore mum. Ɗuum ko caggal laamateeri Sonngay ndi Soni Aali Beer sosnoo, leydi ndi Askiyaa Muhammed mawnini sanne.
Jeytaare asawad maa Tuwareg en
Leñol Tuwaareg en wonaa ɓurngol heewde nder rewo Mali. Hay nih daraniiɓe jeytaare ɓuraani heewde nder hoɗɓe he leydi Asawad. Hay no daraniiɓe jeytaare ɓee ko seeɗa nder seeɗa gootal Tuwareg en.
So tawii Asawadnaaɓe ngullito jeytaare, ko tagi Bellah en ne ndokketaake jeytaare mum en. Bellah en ngoni « hardaneeɓe » Tuwareg en. Kamɓe ne aɓe poti heɓde jeytaare maɓɓe, taƴde ɓoggi macungaagu kaɓɓaaɗi e daaɗe maɓɓe. To daartol, ɓe mbaɗaama geɗe kaantare.
Ko ɓuri haawnaade kadi, Gaawo wonnoo laamorgo laamaandi Sonngoy etee jeyaa hannde ko he leyɗe ɗe FLA yiɗi jeytude. Sonngoy en ne kay ine poti rokkeede jeytaare mum tawa wonaa e Asawad jeyaa. Ɗum firtata ko Mali waɗtee ceelti-ceelti, leñol fof heɓa hoore mum.
Ine jeyaa he dallillaaji maɓɓe rokkeede jeytaare Asawad mo Tuwareg en, mawɓe maɓɓe he yonta koloñaal mbinndiino Seneral De Gaule ɓataake ko adii Mali ine heɓa jeytaare mum he 1960. Ɓe kolliri yiɗde maɓɓe yo ɓe ndokke jeytaare maɓɓe. Kono ine foti teskeede « rimɓe » Tuwareg en ko seeɗa dow kinɗe kiiɗaaɗe ɓurɓe heewde to woɗɗi nder leñol Tuwareg en.
Dillere FLA (Maalde Weelitaare Asawad ko yuɓɓo dawrugol jogitiingo rewo Mali, jibinaango ñalnde 30 jolal (nowambar) 2024. Ndee dillere sosaa ko caggal nde CSP (Cadre stratégique permanent) fusi. Wonnoo heen ko MNLA e « Cadre stratégique permanent e (HCUA/Diiso kuccam diiñiingo) », e huunde e MAA (Dillere Aarabeeɓe Asawad), kam e « Groupe autodéfense touareg Imghad et alliés » (GATIA / goomu ndeenka Tuwareg en Imghaad e yahdiiɓe mum en).
Nde ɓe cosi FLA ndee, ko he batu hoohooɓe maɓɓe 180 njooɗii ñalɗi 26 haa 30 jolal (nowambar) 2024 to wuro Tin-Sawatiin nder Asawaad. Ko ndeen ɓe kunii yettaade fayndaare maɓɓe woni « roondaade wellitaare huuɓnde Asawaad ». Ko ndeen kadi ɓe compi araaraay Asawaad. Janngo mum tan ardiiɓe maɓɓe 8 mbaraa to tuddunde Bayraktaar sara Tin-Sawateen. Ine heen Fahad Ag Almamuud gardinooɗo GATIA, e Shogib Ag Attaheer jeyaanooɗo he leñol Tuwareg en Idnaan.
Mawɓe ardiiɓe FLA ɓurɓe lollude ko Bilal Ag Acherif, Alghabass Ag Intalla, Ibrahim Ould Handa, Hanoune Ould Ali, Fahad Ag Almahmoud (baraaɗo he 2024), e Habala Ag Hamzata, Mohamed Ag Najem, Achafghi Ag Bohada. Ine holla en yoga he maɓɓe ngonaa Malinaaɓe : Ine waɗi Muritaninaaɓe e Alserinaaɓe e woɗɓe ɓurɓe woɗɗude Mali, hono Pakistaan e Afganistaan e Somalinaaɓe. Ɗum fof ko e wiyde wiyateeɓe « All Eyes on Wagneer » (gite fof ko e Wagneer).
Golwole fla gila kaaƴe rewo haa dunli wagadu
FLA wiyi ine renndini fote 4 000 tergal, ko ɓuri heen heewde ko konunkooɓe fellitɓe. Ɓe tiindini hare maɓɓe ko e Mali e Burkina Faso e Niijeer, e kala leydi ndi ine wallita ɓee ɗoo. Tuddule maɓɓe ko nder kaaƴe worgo Alseri e dunli Wagadu ɗo woɗɗani keerol Mali e Muritani.
Ñalnde 20 siilo (saawiyee) 2025, FLA woppiti jukunnde espaañnaajo biyeteeɗo Gilbeer Nawaro jagganooɗo jonte ɗiɗi ko adii ɗuum nder Alseri. Jaggunoo mo ko « banndiiji » yiɗnooɓe yeeyde mo dowla Lislaam nder Sahara Mawɗo.
He lewru korse (suwee) 2025, FLA tuuntindii konu Mali e « Africa Corps, mbari he maɓɓe konunkooɓe. Bayyini ɗum ko « All Eyes on Wagneer ».
Ñalnde 25 seeɗto (abiriil) 2025, FLA yani he gure jeeɗiɗi laawol gootol. Ine heen Bamako e Kati e Gaawo e Sewaare e Moɓti. Ko ndeen ɓe mbayyini ɓe keɓtii Kidaal e Juuɗe Wagneer ɓe ɓe nanndiri haa njalti wuro. Ko ndeen kadi ɓe jooɓii nguurndam Seneraal Saajo Kamara e lemmbel mum e ɓiyum.
Jeytaare Asawad ko ɓiɓɓe-naange ?
Weddii ngal naamnal ko jaayndiyanke malinaajo Ibrahiima Kulibali. O wiyi jeytaare Asawad ko « ɓiɓɓe-naange maa wona kadi huunde luulndiinde daartol ».
Wallooɓe Tuwareg en yo keɓ jeytaare mum en, kollitta ko ɗum foti to bannge daartol. Sabi mum ko leydi e ndi koloñaal tafi. Ɓe njiɗi ko yo leydi Mali e hoore mum firte mahtee. Kono holi leydi Afrik ndi koloñaal darnaani ? So ndii miijanteendi ƴeewtaama, ndi alaa calɗi ŋeerɗi.
1. Sahara-Hirnaange ine ɗoon, ko ine ɓura duuɓi 50 salaama rokkeede jeytaare mum, kam fof e seerde e Maruk, gila he leydi e ɗemngal e leƴƴi.
2. Sudaan-Worgo seegiima Sudaan gila 2009, kono roŋkaama yo wuur no foti wuurdude to bannge faggudu e dawrugol e pinal. Kareeli hakkunde maɓɓe duuɓi 30 ndoŋkaama yo ñif.
3. Sikkude seertude nguurndam tan ine yona rokkeede jeytaare, ko yiɗde leyɗe Afrik yo ceertu, leñol fof yaha bannge mum. So waɗaama noon, Mali wontata ko fotde leyɗe nay maa joy. Sabi : Maasina Fulɓe heɓat jeytaare, Beledugu ko noon, Wasulu ko noon, Ñooro ko noon, e Kong, e Gurma, hay Booso en nder kofol mayo Niijeer (Joliba) keɓat koye mum en.
4. Asawad ne ko noon wayi. Yimɓe FLA mbiyi ko tuwareg en ine ciftora to pinal goodaangal leydi mum en gila ko adii teeminanɗe. Kono ɓe njejjitii so “Asawad woniino nokku neho jawdi tuwareg en e fulɓe e aarabeeɓe, ndi meeɗaa wonde leydi ndimiri, meeɗndi jogaade wellitaare e njuɓɓudi-laamu laaɓtundi”… so wonaa nde diɗɗe jeytaare cuppitii he ndee teeminannde 20siire.
5. Ɗoo Tuwareg en kuwtortoo ko hiiɗaaɓe ko yaɓɓaaɓe. Aɓe kollita leƴƴi durnooɓe jawdi ko woppaaɓe. Ko goonga noon diiwe rewo ɗee fof ko jejjitaaɗe kono FLA daranii tan ko tuwareg en, yejjitii fulɓe durnooɓe no maɓɓe, hoɗdiiɓe maɓɓe kadi. Ko ɓee e Booso en e Sonngoy en njanti e fulɓe e tuwareg en koɗi he Asawad e rewo Mali fof.
FLA waɗi Maalde Dowlaaji Saahal (AES) ko gaño mum en tawa wonaa teskaade darnde ngam leydi Mali heɓta ndimaagu mum, kono ko takkude maalde ndee yiɗde wootiɗinde leƴƴi leydi ndii kala.
Safaara : kaaldigal wonaa barondiral
Deeƴre duumotoonde ardata ko yeewtidde haa jam dañee, leydi tiiɗta, ndimaagu tigi rigi heɓee reenee. Wonaa kay wiyde ine seernda, ine rewa e ɓiɓɓe-naange jeytaare lobugel he leydi, bonnooɓe ine puuntira ko wonataa haa cay.
Deeƴere nder Saahal wonataa so leyɗe Saahal tawaaka. Daari e coñce ɓooyɗe keddotoo tan ko yeewtande sukaaɓe, wonaa sikkude ine waawi sompude leydi kesiri ndi hattanaani reende kisal ɓesnguuji e wootiɗinde leƴƴi. Heñoraa ko ɓamtaare renndaande, wonaa ubbitde baɗe ɓennuɗe gadooje ceerungal e ustude doole dental e ngootaagu.
Aamadu Malal Gey

