Guubiliiji naange e ƴoƴre tafaande

Ƴoƴre tafaande ine haalee no feewi he ɗii sahaaji. Ɗum noon haawnaaki annduɓe kuutoroo nde he geɗe weeyiwal. Nasa ine ummanii tafde...

Apophis (apofis) darnga haaytii daraade 2036

Haala haayre Apofis, lollirnde « Dieu du Chaos  » (Geno boomaare), artii kadi. So oɗon ciftora, haala mayre haalanooma no feewi nde nde...

Ɓoggee Muritani : Kummba Ñaŋ teddinaama

Ɗum waɗnoo ko ñalnde aljumaa 8 mbooy (mars) 2024 to Ɓoggee. Yuɓɓini teddungal ngal ko Dental ballondiral (koppe) Umakala Wan kam e...

Kaalden Goonga : so fowru faliima sagata, yiyi ko he teppere mum

Pulaar ene wiya « so fowru faliima sagata, tawata yiyi o e jaɓɓal mum ». So mi welaama, mi wiya, hannde, ɓesngu Senegaal rokkii...

Jubbannde e nguurdam Halifaaɓe Kuuɓal Mbammbiloor

Banndiraaɓe, pille mawɗe mbeeɓaani hawrude nde tawnoo wonaa ñalnde fof ɗe mbaɗata. Kono so Geno rokkii ma fartaŋŋe hawrude e heen, hay...

Jaagordu geɗe renndo e cukaagu e ɓesngu : Ɗemɗe neeniije ciftoraama

Gollordu diisnondiral paatungu e kuccam paandaale (concertation sur les orientations stratégiques) ngam ƴellitaare jaŋde gaggaaji waɗii  tuggi alarba 10 haa alkamiisa 11...

Ƴoƴre tafaande e baɗte mum

Ƴoƴre tafaande (ƳT) (Intelligeance artificielle -IA- he Farayseere) ko masiŋaaji jogiiɗi ƴoƴre ñemtinoore ƴoƴre neɗɗo. Ko wayi no ordinateruuji baawɗi waɗde kiisorɗe...

Hare Diên Biên Phu dañii duuɓi 70

Hare Diên Biên Phu (Jen Biyen Fu) ko nanngondiral wolde hakkunde konu Farayse e konu Viêt Minh. Ngal waɗi ko hakkunde 13...

Ballal mon e mahngo Galle Pulaar

Galle Pulaar (Joɗnde Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani) Ko e hitaande 1979 Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani (F.Ɓ.P.M.)...

Puɗi ine ɗaanoo jamma ?

Eɗen nganndi puɗi ko kulle guurɗe, keewɗe nafoore e nder sewlo (tago). Mbele kañji ne eɗi ɗaanoo so jamma arii, no kulle...

Karallaagal ballowal e Kisal Nguura

Ɓamtaare ko ɗo ɓesngu leydi fof dañi jam, selli, hisi, ñaami haari, hakkille deeƴi, dañi fartaŋŋe yahde ene arta e haajuuji mum....

14 mbooy, Ñalawma Winndere Hiisiwal

Geɗe fof mbaɗanaama ñalɗi, alaa ko haali hiisiwal. E wiyde UNESCO, faandaare ndee ko hollitde darnde teeŋtunde hiisiwal darii ngam ciynugol Paandaale...

Maale baylagol ngonka weeyo

Fedde aduna toppitiinde ngonka weeyo (Organisation météorologique mondiale (OMM)), he nder ciimtol mum kesol ko ɓooyaani, woytiima ɓeydagol tolno gaasuuji ɓeydooji nguleeki,...

Laaciire Yummum golwe (laaciire jinne)

Ndee laaciire (hoodere laaci) wiyeteende « Yummum Golwe » (Mère des Dragons) wayri yillaade ɗaŋre men ndee ko e hitaande 1954. Ɗum...

Juuraade he Lewru : Japon joyɓitii

Ñalnde aset 20 siilo (saawiyee) 2024, laana weeyo Japon, inniraaka SLIM ((Smart Lander for Investigating Moon), juuriima he Lewru, hay so tawii...

KAALDEN GOONGA : Fooɗantooɓe laamu huuɓnuɓe geɗe

Mi meeɗaani tawo laamaade hay leegal saka leydi. Kono mi yenanaama kam jappeere laamu ndee ene foti ɗaatde e welde jooɗaade. Ko...

Kaalden Goonga : so jawe ceŋlii ceŋlitii, kaalti tan ko ko kaalnoo  

Miijiyanke gooto meeɗii wiyde « waawi waɗde dawrugol ko podoowo ko waɗataa e baɗoowo ko fodaano ». So goonga, so fenaande, yo wonan mo...

21 colte 2024, Jokkorde pelle pinal (JPP) mawninii ñalawma winndere ɗemngal...

Hono no aduna oo fof nii, Pelle pinal ngenndiije, hono ARPRIM, AMPLCS, APROLAWO ine mawnina hitaande kala, duuɓi keewɗi jooni, oo Ñalawma...

Senegaal : Dille dawrugol

Pulaar ene wiya « woto bone yan ɗo haanaani, gaño daña sago mum ». Nde Pulaar wiyi nii ndee, elle firti ko won ɗo...

Woote hoore leydaagu dookii

Ɗoo e lebbi jeegom paaɗi ina jooɗtoraa woote hooreleydaagu maa yuɓɓine e lewru suwee 2024, hay so dikkondiral laaɓtungal suwaa feeñde tawo,...