Jowol wuro ganni

0
893
Natal KOOLOL JOWOL AYNAABE
Natal KOOLOL JOWOL AYNAABE

Jowol, Jowol, Jowol … Jowol ne ko holi toon ? Ngoo wuro tolniingo hedde kilomeeteruuji 16 haa 18 bannge funnaange Kayhayɗi, sifaama he yimre gooto he yiɗɓe ɗum: “ E ngo hoɗee jehri dow rewo. Engo semmboo e tufnde Makanjam, haayorde. Engo juula he jehri, woni kolongal Kodee. Walla he haayre Cunne. To jaambareeɓe cunnotonoo koyɗe arɓe. Ko noon kadi Genaale Abdalla ginniraaɗe Abdalla Siriif Wul Muuminiina, Waliyyu Alla leliiɗo funnaange majje. Funnaange Jowol kadi ko wimmbaalo haayre Suudu Fowru, ɗo jaambareeɓe mooftatnoo kaɓirɗe. Engo wiyee kadi suudu Tooru, ɗo ɓe ñaagotonoo Geno poolngo. Jowol ina ɓaggii e haayre Dammee, e Gori baaba Demmba, to sooninkooɓe suuwooɓe, wallambiyaa goobooɓe. To bannge Rewo aɗa yiya, haayre Yulnde e Haayre Tekere, so a yawtii kaaƴel Dem Pete.”

Jowol meeɗii wiyde he ɗemngal yimiyanke : « eeh ! so mi waawatno yettaade yiɗde am haa ɓee arɓe hinnude mi he nder lugge am ngannda holi miin ! Hay haame am ! Ee hey joome goɓle en ngummee kaalanee ɓe holi miin ! »

Jowol ɓooyii taweede nde naange fuɗi, ngam hay so a anndaa daartol kam, aɗa foti anndude wonde Jowol adii Tonnjoŋ. Farbaaji tawi ko Jool ina soppinii.

Jowol meeɗii wiyde he ɗemngal yimiyanke : « sabu am wonde kalakalaajo, denndinɗo ɗemɗe e pine ceertuɗe, ɓesngu am alɗii. Ko miin woni coowiraaɗo kawsara…»

Ko jowol woni wuro ngo nganndu-ɗaa, so a naatirii ɗum hirnaange kaalaa sooninkoore, so a arii hakkunde kaalaa pulaar, so aɗa yalta kaalaa safroore.

Jowol meeɗii wiyde he ɗemngal yimiyanke : “ koɗ-mi ko he caanngol baɗngol ndema e ngaynaaka… e awo… ” Kono ko wiyi ndema e awo e ngaynaaka, wiyii kadi fitiramngollaagu. Ɓeen ngoni sañooɓe e mahooɓe e ɗatooɓe e tafooɓe e sehooɓe ekn. Kono kadi Jowol ina heerorii wonde alaa hinnde nde waɗataa hay baɗte. Ko ɗuum tagi, ina waɗi wiyeteeɓe gallunkooɓe. Ɓeen noon ina mbaɗa ko ɓuri heewde he ko heddiiɓe ɓee mbaɗata. Hay so en nduttiima he jaambraagal, Jowol ina anndiraa wuro ngo heewaani awluɓe. Waɗi noon ko so wolde dawii, yimɓe kala ko haɓeteeɓe. Gila e Dunnguru en he sahaa deeniyankooɓe. Ina waɗi gallunkooɓe felluɓe jihaadi nde njahdi e konu Alhajji Umar. Ina waɗi heen hay wallitɓe jeytaare leyɗe Afrik, no jowolnaaɓe heddiiɓe fof nii, ngam ɓe njantiino e konuuji tuubakooɓe nde cokli ballal ndee.

Jowolnaaɓe ina nganndiraa woodde ɗumen waañooɓe mawɓe he nder daartol mumen, ko wayi no Gobi en, e awooɓe nanaaɓe, ko wayi no Dikal Njaay en, falontonooɓe wuro ngoo heege so gawri e gawri ngoɗɗondiriino.

Nde jaŋde hesere ari, nde Jowol dañii duɗal laamu gila hitaande 1952. Ko heen jannginatnoo yimɓe mawɓe, ko wayi no Aamadu Tijjaan Baal, cakkitoriiɗo haalde he rajo. Ko ɗoon kadi janngatnoo wayɓe no Saydel Joob en. Jowol jooni ina yahra he duɗe keewɗe, leslese e hakkundeeje kala. Jowol ina jogii safrirde dowrowre. Ina jogii meerii gardiiɗo gure keewɗe. Ina jogii rewɓe e worɓe dadiiɓe ngam ɓamtaare wuro mumen : ko wayi no pelle ɓamtaare rewɓe e worɓe, ko wayi no ɗanniyankooɓe ekn.

Jooni noon, Geno soggii sahaa, gooto he dumunnaaji mum, hitaande 2015 dariima. hoddiraama he mayre batu jaagorɗe Muritani bati, juuɗe maɓɓe njowii dow. Ɓe kawri. Gasii ! Jowool sahre seɓɓe e suuwooɓe heɓtinaama ko WURO GANNI. Jowol fiilaama lefol teddungal. Ɗum dey ko buleete. Ɗum dey ko goo jiɗaaɗo. Kono so ngol ɗoo lefol wonii goo ne, waasataa won goo gadiiɗo, walla goow uuji gadiiɗi.

• Goo he Sammba Gelaajo Bookara Tabakali mo innde mum ɗakkii he innde Jowoool haa ɗo njahraten ɗoo. Jaambaraagal makko he sahaa deeniyankooɓe he teeminannde 18 rokkii Jowol Hurum he nder daartol.

• Goo he Alfaa Hamadi Moodi. Almuudo Moodi Saahal kuɓɓunooɗo duɗal diine ha almudɓe gure saraaji njaaɓi he makko.

• Goo he Faakuru Kummba Tannjaa. sooninke jaafunanke mo taaniraaɓe mum keɓɓitinoo konu Alhajji Umar Saydu to Gori Tammbaakhaaraa he leydi Mali, hedde hitaande 1850.

• Goo he Alhajji Maamuudu Bah, jibinaaɗo 1904, mo winndiyanke biyayeteeɗo Muhammad Mustafaa Kan fotndi he hitaande 1984 e Alhajji Umar Saydu, walla e Abdulqaadir Kan, Almaami Fuuta Gadano. Kono holi sirlu ooɗoo jahɗo haa inniraa mbeddayal jaajngal he sahre laamorde Muritani ? So en njiɗaa yaajnaade tan mbiyeten ko kanko woni gooyal manngal ngal, gooyal goowuuji. Waɗi ɗum ko o won ceernal seeremɓe gadduɗo mbaydi hesiri he njanngiin e ganndal diine lislaam. Ngool laawol rewnoo ñaawaama wonde ɗum ɓurngol ittude ngam ko kanngol ɓuri yaawde waawnude Jaŋde Quraana e ɗemngal Arab. Duɗal Alhajji Maamuudu Bah sosaa ko he kitaale1941 e 1942 ɗo Jowol ɗoo, kono angal sarii he gure he leyɗeele. Alhajji Maamuudu ko gabbotooɗo fulɓe haa he nder ladde to seernaaɓe njettaaki oon sahaa, won heen ni tawi keɓaano naatde diine lislaam, o tuubni ɗumen, wonande kabaruuji ɗi keɓ-mi he taniraaɓe ɓeen fulɓe. Ngam yaajnude diine e ɗemngal arab, Alhajji Maamuudu nuldii almudɓe mum he nder leyɗeele Afrik, ko wayi no Gabon, Kameruun, Mali, Senegaal, ekn. • Goo kadi he jaambaaro, Siidi Aamel Wul Bakkaar, Eggunooɗo rewo, labii Jowol hoddiingo, doori e mum caɗtidal.

Yimooɓe njimii sahre Hammee Moyya Farba e Faakuru Tannjaa ceerno ceɗɗo galammbo, « debboo weddinooma baagal mum he jehreende. Alla yurmii mo, umminani mo ƴiiwoonde. Ndeen ƴiiwoonde toɓi haaju, toɓi fartaŋŋe, toɓani sahre beelel kaŋŋe… » ko Jowolnaaɓe njimnoo ɗiiɗo jimɗi he baar cayɗe ngam sifaade no oo kewu ardi. Kono ɓe kaaɗaani ɗoon : « … gorko ari jannjani en jamaa, aawi luulu e marjaana. Njoorto Alla kay joortaama. Mawɗo baɗɗo ɗum oo jaaraama… »

Kono yimre cayɗe weeɓaani faamde. Waɗde piren nde ɗoo : Debbo oo ko Hinndu Mint Ayniina. Ko he sahaa nde o woni jaagorgal pinal Muritani nde o eƴɓini keɓtingol Jowol wonde ɗum wuro ganni. Jehreende ndee firti ko ɗum ari ko nde ɓuraani ɗamineede. Haaju oo ko haaju garanɗo jowlnaaɓe ngam won ko dikkii ɗumen. Beelel kaŋŋe ngel ko keɓtinagol ngol. Gorko jannjanɗo en jaamaa oo ko Hoyreejo leydi, Muhammad O Sheex Alghazwaani nde felliti wonde yo koolol pinal waɗe Jowol hitaande kala ngam teeŋtinde wonde wuro ngoo ko wuro ganni. Eskey ! Jowol Sahre ɓoornaama cakka teddungal. Yo ngo jogoro jam !

Aamadu Sammba Demmbele

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.