Hol ko firti yakawere ɓarakke

0
143
Yakawere ɓarakke
Yakawere ɓarakke

Ine jeyaa e yakawere ɓarakke : ƴulɓere, petroŋ, gaas, kuutorteeɗe no feewi he nder nguurndam men ñalnde kala. Yeru, eɗe kuutoree e ruso, ngulniree walla ɓuuɓniree galleeji, ngollinta mbaylaandi. Kono kadi ko kañje njaltinta gaasuuji dammbooji nguleeki (gaz à effet de serre), ko nanndi e CO2 (gaas ƴulɓo), dammbotooɗo nder weeyo. Ɗee jalte noon ine njooɓtoraa no feewi wonde sabaabu ɓeydugol nguli weeyo, ngarjinoowi taariindi tagofeere men Ngaawe (Leydi).

Hol ko firti yakawere ɓarakke

«  Yakawere ɓarakke  » ko semmbe ummotoonde e cumgol ƴulɓe, petroŋ walla gaas. Ɗam kuɓɓam keewɗam ƴulɓere (carbone) e diƴƴere (hydrogène), ummotoo ko he baylagol geɗe ɓalliije ubbiiɗe nder leydi ko ine wona duuɓi miliyoŋaaji miliyoŋaaji.

Ndiƴƴam (hydrocarbures) ko geɗe bayliwe ɗe molekile mum mbaɗi mitte ƴulɓere e diƴƴere. Ko kañje ɓuri heewde he petroŋ e gaas oogo, kam e geɗe ummiiɗe e petroŋ gollaaɗo (raffiné). E ko ɓuri heewde kadi, yiite ummortoo ko e ƴulɓere.

Hol no oogaaɗe ɗee ngardi ?

Oogirɗe ƴulɓere ummororii ko e ubbagol leɗɗe e kobje jaawngol nder won ɗiin nokkuuji ballinooji (baɗtooji wallere) ; ɗe ngona e waylaade ɗoon seeɗa-seeɗa ngam wontude ƴulɓere rewrude e daawe, haa ɗe ngonta ko anndiraa antrhacite (ƴulɓere jillunde seeɗa). Yoga e oogirɗe ƴulɓere mahii ko he yonta ƴulɓo (Carbonifère) : ko ine wona jooni 360 haa 300 miliyoŋ hitaande walla ko ɓuri ɓadtaade he yonta Tataɓo. Duuɓi teemedde jooni ko ƴulɓere waɗti itteede e oogirɗe nder leydi walla dow leydi. Aɗe njeyaa e gaaɓnuɗe waklitere mbaylaandi e teeminannde sappo e jeenaɓiire.

Petroŋ e gaas : silsil ɗam ndiƴƴam ko silsil juutɗo, sibu ko he nder miliyoŋaaji hitaande. O fuɗɗortoo ko joowondiral geɗe ɓalliije e nder balle (keewal wallere) deeƴɗe, ɗe njiyataa henndu poofam (oksijen) no feewi, ko wayi no lugge maaje walla beeli. E dow ballal bakteriiji ɗe ngonta ɓakke, caggal ɗuum aɗe ɓeydoo ubbaade tan e woɗɗoyde nder leydi, nguli ine ɓeydoo, ɗe njookoo he nder kaaƴe. Ndiƴƴam ɗam (petroŋ e gaas) penndotooɗam toon ɗam fuɗɗoo eggude faade dow ngam fenndaade so hawrii e ngonka mballitoowa, nder «  kaaƴe-mooftooje  », ɗam jookoo toon haa ɗe ngonta oogirɗe. Ɗee oogirɗe ine newoo yettaade. Ko adii fof maa ɗe njiytee, ɗe cunnee e nder daawe keewɗe. Ko caggal ɗuum ƴeewetee no ɗe kuutoriraa : ɗoo noon ko silsil juutɗo, ɗaɓɓuɗo karallaagal no feewi, ɗaɓɓuɗo jawdi moolanaandi. Petroŋ mo gollaaka (brut) waawaa huutorireede noon tan.

Alaa e sago o waylee o waɗtee kuɓɓam e geɗe goɗɗe katojinaaɗe e nder baylirɗe wayliwal e dalliiji, rewrude e silsil mo daawe keewɗe. E teeminannde noogaasiire (20) ndiƴƴam jeyaa ko e geɗe gaaɓnuɗe waklitere mbaylaandi ɗimmere.

Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.