Piɓondiral GIE-DYNN e African Agriculture Inc. :Jokkondiral e Aamadu Umar Bah, karallo dowrowo ndema e faggudu

0
997
Aamadu Umar Bah, karallo dowrowo ndema e faggudu
Aamadu Umar Bah, karallo dowrowo ndema e faggudu

Ñalnde 16 bowte (desaambar) 2022, piɓondiral siifaama to Wasinton D.C. (USA) hakkunde Dental Yaakaare Ndema e Ngaynaaka (GIE DYNN) e Fedde African Agriculture Inc. (AA) ngam toppitaade eɓɓaande ndema njulaagu to Ɓoggee. Piɓondiral ngal siifaa ko e les njiimaandi jaagordu Geɗe Faggudu e Ƴellitaare Senngo Yeñtinoowo e tawtoreede Hooreejo leydi hono Muhammed Sheex wul Gaswani e sawndo Batu USA-Afrika (hakkunde Dental Dowlaaji Amerik e Afrik).

Ngalɗoo ciifondiral naatti ko e politik keso mo Hooreejo leydi ndii ummini ngam moƴƴingol timmungol leyɗe ndema. GIE DYNN ine jogii 2 000 ha leydi ɗi demgol mum en waɗi caɗeele gila heɓaa e hitaande 2018. Gollondiral nafa mi  naf maa e muritaninaaɓe gollantooɓe koye mum en, ñiiɓɓe to Rooso, yuumtaani e ko yaakoronoo e mum koo. Ine anniyaa dartinde ngaal gollondiral nder paamondiral.

Ko noon kadi, gollondiral enndanoongal waɗdeede e antampiris maruknaajo biyeteeɗo AQUAMAG, yuumtaani caggal termondiral juutngal e hitaande 2022 ndee fof. Ɗum fof e waade noon, ɗoon ɗo GIE DYNN yaaɓanta siifondirde piɓondiral e AQUAMAG ɗoo sibu waasde dañde ko ɓuri ɗum, haa AA ari, rokki daande ɓurnde heewde ɓural.  Piɓondiral e AA tuugii ko e toɓɓe garooje ɗee :

(i) Kasdi 80% leyɗe peewnaaɗe e jaajtingol CPB ɗee, hono 1 626 ha ngam ndema ñaamdu jawdi njeyoyteendu caggal leydi, ɗi AA difii fereeje mum fof to bannge kaalis. Kasdi nanondiraandi ndii artata ko he 300 USD/ha/hitaande, woni fof hawra 487 800 USD hitaande kala. Yanti e ndiin kasdi, kasɗo oo ine wersa GIE DYNN 5% pawnaari dañi he bannge kasaaɗo oo, ngam huuɓnude gollagol DYNN e tiiɗtinde kattanɗe mum, woni, ko famɗi fof, 121 800 USD nanondiraaɗe.

(ii) Demangol GIE DYNN 20% leyɗe keddiiɗe ɗee (400 ha) ngam soklaaji terɗe mum, tawi kadi ko AA difii denndaangal fereeji mum.

(iii) Ɓure goɗɗe jahdooje heen, ko wayi no jeyegol DYNN e Diiso Njuɓɓudi AA, e gardingol gollingol jeyaaɓe e nokku hee, e keblugol sukaaɓe nokku oo to bannge karallaagal, ko jiidaa e golle goɗɗe ƴellitaare renndo jeyaaɗe e baɗɗiiɗe renndo pawiiɗe e antampiris oo (RSE). Tuugnaade e ngalɗoo piɓondiral, maa Nanondiral siife wonande mudda duuɓi 20, kono ɓetteteengal e kala sahaa, kadi baawngal yedditeede so woodii bannge he banngeeji ɗiɗi ɗii baasɗo huuɓnude ko huninoo koo.

E miijo am, go’o ko hono ngalɗoo piɓondiral ine dañee he Muritani, walla nii, e ko kumpitii-mi, he nder diiwaan oo. A ngal waɗi ɗeeɗoo ɓure :

– Kalfingol gollodiiɗo baaɗo nii, ndema ngalɗoo kolongal ine waawi udditande diiwaan oo fartaŋŋeeji kesi ;

– Kulol teetteede leydi fof alaa heen sibu leydi ndii luɓaaka, yeeyaaka, kono ko kasaandi fawaade e sarɗiiji dottaaɗi ;

– Jeyterogol timmungol GIE DYNN,  kuufɗo denndaangal kolangal CPB ngal, e tamgol mum pellital mum timmungal he nder kaaldigal hee ;

– Yenaneede ko waawi wonde heen fof, maa tam hitaande kala kaalis gaddanoowo ɗum ummanaade geɗe goɗɗe ; e, e joofirde,

– Fartaŋŋeeji ciirɗi golle kam e keblugol cukaagu.

E fawaade e ɗee ɓure memotooɗe limtaaɗe ɗee, kam e baɗte faggudu jaakoraaɗe he wuro Ɓoggee e saraaji mum ɗee, e kulhuli paatuɗi e jeyi leydi, kam e bonanndeeji baawɗi heɓtaade taariindi kaaɗɗi e juuɗe. Nanondiral siifoyteengal caggal piɓondiral ngal, ine foti joopaade alaa e sago lelnaaɗe ŋeerɗe ngam ɓeydude wakilaagal GIE kam e reende yimɓe ɓee. Ko noon ne kadi lelnaaɗe to bannge sariya maa toɗɗe heen, paatuɗe e kisal taariindi e renndo ɗe nanondire dewre lomtingol potɗe eɓɓeede poti reende so tawii cellal ɓesnguuji ɗii, kam e ngaluuji denndaaɗi e keeriiɗi, e taariindi woodii ɗo mbonnaa ko aldaa e teyaaɗe.

Miɗo yenanaa nafoore soomiinde he ngalɗoo nanondiral kadi maa binndannɗe mawɗe ndañe he ngalɗoo gollondiral. Sikke alaa ine woodani Dowla oo jokkude e huufde GIE oo nder njuuteendi silsil oo kam e reende nafooje mum. E joofirde, ine waɗɗii kadi nokkuuji ɗii kam e Renndo Siwil ngoo jokkude e jeertaade e tintinde kala moygol ngol faamnaaki walla cikkingol.

Aamadu Umar Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.