Coñal Niiwnorgal James Webb

0
1723
James Webb natal
James Webb natal

Niiwnorgal James Web ƴettii natal Tageefo ɓurngal luggiɗde (ɓooyde) ! Kanngal woni natal les-boɗewol ɓurngal luggiɗde, natal tageefo ngal hono mum meeɗaa ƴetteede, kollitoowal jiiryiire gidiiɗe jibineede caggal Dulɓitere Mawnde, fotde 13 miliyaar hitaande ko idii hannde. Saakti oo kabaaru ñalnde altine 11 sulyee 2022 ko NASA… 

Ko famɗi fof peewnugol niiwnorgal James Web ɓamii duuɓi noogaas (20). Miliyaaruuji 10 dolaar peraama heen kadi. Ko NASA, hono gollorde Amerik faatunde he weeyo, kam e gollorɗe leyɗe Orop e Kanadaa paatuɗe he weeyo mballondiri he peewnugol ngalɗoo niiwnorgal, lottangal he lewru desaambar 2021.

Niiwnorgal ngal ine jogii lonngorɗe (gite) baawɗe yiyde ko niiwnorɗe gidiiɗe ɗee (ko nanndi e Hubble) njiyataano, sibu ngal huutortoo ko caafe les-boɗewol.

Hol ko firti les-boɗewol ?

Ullundu he nder lesboɗewol
Ullundu he nder lesboɗewol

Les-boɗewol ko caafe no caafe ɗe gite men njiyata ɗee nii (yeru ummoraade e naange, walla lampa, ekn.), kono gite neɗɗo njiyataa caafe les-boɗewol, kono neɗɗo ine waawi tinirde ɗe nguleeki majje he ɓanndu mum heen sahaaji. Denndaangal kullon kon « ƴiiƴam ngulɗam » ko wayi no kulle muuyninooje e colli mbaawaa yiyde caafe les-boɗewol, nde tawnoo ɓalli mum en ine mbiimtoo nguleeki. Kono won e kullon kon « ƴiiƴam ɓuuɓɗam » ine njiya caafe les-boɗewol, ko wayi no :

Bodle (mboddi) : ko ɗuum addani ɗe waawde yiyde nder niɓɓere nde tawnoo aɗe njogii naɗe tinooje nguleeki ;

Naɗon boɗle tinirkon lesboɗewol

koowooje ciiɓotooɗe ƴiiƴam (ko wayi no ñakki, ɓowɗi ekn.), sibu ko ɗuum addanta ɗum yiyde ɓalli men nde tawnoo aɗi mbiimtoo nguleeki (ko he ƴiiƴam men ɗe nguuri), ɗe mballitoroo keɓtingol gaas ƴulɓo (gaas kabonik) ngam yiytude ɗo ngon-ɗen. 

Liɗɗi : won e leƴƴi liɗɗi, ko wayi no « liɗɗi boɗeeji » ine njiya caafe les-boɗewol (nder niɓɓere) ;

Paaɓi : Paaɓi ine njeyaa e tagooje ɓurɗe heewde leƴƴi, aɗi ceerti mbaadiiji, mawneeki, alaa ɗo ɗi ndonki wuurde, so wonaa he gulli leydi. Aɗi mbaawi wuurde dow leydi e nder ndiyam. Won e paaɓi ine njiya les-boɗewol. 

No annoore yiyotoonde ndee nii, nde njiyraten gite men ñalnde kala ndee nii, les-boɗewol jeyaa kañum ne ko he mbaadiiji caafe sulɗeyiiteeje (rayonnement électromagnétique). Caafe suɗeyiiteeje noon ine njogii sifaaji keewɗi : les-boɗewol ɓadingol, les-boɗewol hakkundol e les-boɗewol goɗɗungol. Eɗen poti nii anndude les-boɗewol sibu ine gasa tawa on meeɗii yeeɓde filmuuji ƴettiraaɗi (pilmiraaɗi) kameraaji les-boɗewol.

Ngarten e niiwnorgal men

Ko kameraaji jaggooji les-boɗewol (kameraaji nguleeki) kuutortee nder kanndaaji ngam ɓetde nguleeki ɓalli (yeru, nguleeki ɓalndu ine ɓeydoo so neɗɗo faawngii…). Won e bodle ine njogii, sara kine mum en, « nguddon » mbaawkon yiyde caafe les-boɗewol, walla nguleeki ɓalli goɗɗi (ko noon ɗe keɓtinirta ko ɗe ndaddata koo).

Kala ko nguleeki mum ɓuri ɓolum kaaɗtudi (-273,15°C), ko wuuri e ko wuuraani fof, ine yaltina caafe les-boɗewol, hay siis mo njooɗi-ɗaa oo. Hay sinno en mbaawaa yiyrude huunde ndee gite men, ande yaltina nguleeki. Ɗeen caafe gulɗe eɗen mbaawi yiyrude ɗum en caafe les-boɗewol, peññinen ɗe he natal, kuutoro-ɗen noorɗe (goobuuji) ceertuɗi ngam hollitde caasgol caafe les-boɗewol ɗee. Ɗuum feññinta saraaji huunde ndee.

Ko hono noon kameraaji les-boɗewol niiwnorɗe baaɗe no niiwnorgal James Web ngollortoo ngam yaltinde nate weeyo.

Hol ko addani niiwnorgal James Web huutoraade les-boɗewol ?

Annduɓe ko faati he kulle asamaan ine katojini he les-boɗewol ngam yiyde koode e jiiryiire gidiiɗe feeñde. So a huutoriima les-boɗewol, duule punndi kaɗatnooɗe en yiyde ɗee, gonɗe he nder weeyo ɗee, kaɗataa ma yiyde ko woni caggal mum en. Kadi tagopeeje njaltata ko he duule punndi koode. Waɗde so en mbaawii yiyde ko woni nder majje walla caggal majje, maa en ɓeydo faamde no ɗeen koode e tagopeeje njibinirtee.

James Webb natal
James Webb natal

Niiwnorgal James Web ine jogii daarorgal mawngal ngam nanngude caafe ummortooɗe he koode e tagopeeje goɗɗuɗe. Angal sowoo laabi jeegom daarorgal niiwnorgal Hubble. Niiwnorgal James web huutoriima caafe les-boɗewol, maa waaw yiyde kuuje ɓurɗe ɗe Hubble yiyatnoo ɗee famɗude fotde laabi 10 haa 100, ƴetta nate mum en ɓurɗe laaɓtude kadi. Waɗde maa ngal waawde yiyde to ɓuri woɗɗude he nder sahaaji ɓennuɗi, tawi kadi ɓuri to woɗɗi laaɓtude.

Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.