Kuutoragol laylayti : Kellife-ɗen !

0
3347
Laylayti renndo
Laylayti renndo

WhatsApp, korsungel meeɗen ine waɗi haala e balɗe jawtuɗe ɗee. Addi haala ko WhatsApp wiyi ine hesɗitina sarɗiiji kuutoragol mum. Kala e miliyaaruuji ɗiɗi huutortooɓe WhatsApp ɓee caliiɗo ɗii sarɗiiji kesi, waawataa hankadi huutoraade WhatsApp. Kala jiɗɗo jokkude huutoraade ɗum maa jaɓa rokkude Facebook e Instagram… huunde e keɓe (kabaruuji) mum, hono innde mum, tonngoode mum telefoŋ, keɓe kuutoraaɗe ngam soodde huunde, walla ñiiɓirde mum IP (tonngoode heɓtinirde kala kaɓirgal ceŋingal he laylaytol), kabaruuji jotondirɗi e nafooje (sarwisaaji), kabaruuji jotondirɗi e telefoŋ kuutoraaɗo oo.

Ko ɗumɗoo addi mettere mawnde huutortooɓe ɓee (huutorɓe ɓee) e duñde won heen wagginde goppugol WhatsApp e kuutoragol jaaɓnirɗe goɗɗe baaɗe no SIGNAL. Ɓeydi laawgu nguu ko kaan haala ummoraade he yimɓe anndaaɓe, annduɓe karallaagal, humpitiiɓe, wayɓe no ELON MUSK, hono neɗɗo ɓurɗo alɗude he winndere ndee, nodduɗo yimɓe fof yo « use Signal ! », woni yo « huutoro Singal !».  E miijo yimɓe ɓee, so neɗɗo baaɗo no ELON MUSK haalii ɗum, ɗum firti ko WhatsApp nattii hoolnaade, hay so tawii noon wonaa ɗuum o wiyi. Ko adii ɗuum, ganndo goɗɗo, karallo ko faati e ɗee geɗe wasiyiima ko ɓooyi kuutoragol Signal. Oon woni  Edward Snowden, oon caaktunooɗo ñukkindagol NSA (nokku ñukkindagol Dental Dowlaaji Amerik) ñukkintoo yimɓe leydi mum. Won woɗɓe kadi mbasiyii kuutoragol laylayti goɗɗi baaɗi no Telegram. 

Kono mbele feere ndee ko woppude WhatsApp faya Signal walla Telegramm? Fooyre Ɓamtaare firanii on miijo karallo gooto, yahdungo e ko jogornoo wasiyaade.

Ko duketee koo diwtii tan haala WhatsApp e Facebook e Signal maa Telegram. Ko nafooje mawɗe, teeŋtuɗe coomii heen. Jooni, ine moƴƴi ngannden tawo hol to aduna tiindii, ko huccani, ko leyɗe pooɗondirta ngam heedde yeeso.

E yonta men hannde oo, ko Keɓal (Data) ngoni petroŋ keso. Ine gasa tawa on nanii konngol « Data woni petroŋ hannde » ; « Data woni kaŋŋe hannde ». Ɗum firti ko no petroŋ waanoo heewde faayiida he winndere hee nii, ko noon Keɓal (Data) wayi heewde faayiida hannde, walla nii Keɓal ɓurtiima petroŋ, ɓurtiima kaŋŋe heewde nafoore to bannge faggudu. Leyɗe gardiiɗe hannde ɗee, hono Dental Dowlaaji Amerik walla Siin no anndiraa to bannge faggudu too nii, walla leyɗe jogiiɗe petroŋ, maa nattoy ardaade ekn. Hannde e janngo, jogtoytoo doole ko pelle (sosiyateeji) jogoytooɗi kabaruuji, keɓe, humpitooji jowitiiɗi he yimɓe. Hannde, yimɓe ine kaala no feewi ko faati he GAFAM (Google, Amazon, Facebook, Apple, Microsoft)  jogiiɓe he men kabaruuji keewɗi rewrude e karallaagal kesal ngal. Ɗee pelle mbayi hannde ko no dowlaaji nii. Hannde, Facebook tan ine jogii fotde 2,6 miliyaar kuutoro he nder winndere ndee, WhatsApp, fotde miliyaaruuji 2 kuutoro, e Instagram miliyaar kuutoro. Ƴeewaa leydi Siin jogii ko miliyaar gooto e teemedde 4 miliyoŋ neɗɗo. Ɗum noon Facebook tan ine sowoo leydi Siin laabi ɗiɗi ; winndere ndee fof ko miliyaaruuji 7.

Ɗum noon hannde ko ceŋɗe ɗiɗi ngoodi : - Heen bannge ko ɗii sosiyateeji mawɗi jogiiɗi kabaruuji yimɓe, gannduɗi kala ko mbaɗaten e ko njahaten… Ko ɓee ñukkintooɓe kala ko mbaɗaten, gila e telefoŋaaji men haa e ordinateruuji men ; Bannge goɗɗo oo ko laamuuji ɗii, jogiiɓe mbaawka politik ɓee : guwarnamaaji men, hooreeɓe leyɗe men, ɓe nganndu-ɗaa paamii ko kaal-ɗen dow koo, njenanaama ngoni hannde ko he waasde mbaawka mum en, sibu janngo wonaa kamɓe ɗowoyta geɗe ɗee, kono ko GAFAM en njogori tinndinoyde ɓe ko ɓe poti waɗde. On njiyii no Twitter waɗdi e hooreejo Dental Dowlaaji Amerik : ɓe mbelaama tan ɓe uddii konte Donald TRUMP, hooreejo DDA, ngootiri he leyɗe ɓurɗe doolnude he winndere ndee (ndiya ko Siin) ! So Twitter waɗii ɗum hooreejo DDA, en kaalaani ko Twitter waawi waɗde gooto e men, enen miskineeɓe Alla ɓee. Ɗum noon, janngo, wonaa hooreeɓe leyɗe njogori yamirde potɗo haalde walla mo fotaani haalde, jogori yamiroyde ɗuum ko sosiyateeji baaɗi no Google, no Facebook, no Twitter ekn, ko ɗii laylayti renndo ɗi nganndu-ɗen ɗii fof, ko kañji mbaɗtata rokkude yimɓe ndimaagu haalde walla waasde haalde, hay hoohooɓe politik (en njiyii ɗum hakkunde Twitter e Donald Trump), sibu ñalnde kala yimɓe ine ɓeydoo heewde he ɗii laylayti renndo ɗii, kadi heɗotooɓe ko haaletee he ɗii laylayti renndo ine ɓeydoo heewde ñalnde kala.

Jooni noon jogiiɓe mbaawka politik ɓee, hono ardiiɓe leyɗe ɓee ine paami ɗuum, ine nganndi laamu woni ko e ɓoccitaade ɗum en, ɓe pellitii daraade ngam ustude mbaawka laylayti renndo ɗii, ustude mbaawka GAFAM, ɗee pelle gannduɗe kala ko yimɓe mbaɗata. Feere nde ɓe ƴetti ko wiyde « ɓayri ɓe mbaɗtii waɗde hono ɗee geɗe, ɓayri aɓe kumpitii he yimɓe ɗumɗoo fof, aɓe nganndi sirluuji yimɓe fof, pindinen ɓesnguuji ɗii mbele ine ngannda ko waɗetee he dow keeceeje mum en, mbele aɓe naamndoo ɗee pelle, kala ko ine mbaɗa he yimɓe ɓee, yo ɗaɓɓu tawo yamiroore mum en ». Oɗon njenanaa WhatsApp ɓooyii rokkude sosiyateeji gollondirta ɗii kabaruuji men ko adii hannde, fadaani haa yimɓe njamira ɗum ɗuum. WhatsApp fuɗɗiima rokkude Facebook kabaruuji huutorɓe mum ko ɓooyi, kono haalantaa en ɗuum. Hay so yimɓe ɓee mbiyii njiɗaa kabaruuji mum en caree, ɗuum haɗataa ɓe sarde ɗi e juloraade ɗi. Ko sabu mbaawka politik kaa (laamuuji ɗii) ɗaɓɓude he WhatsApp en yo laɓɓin geɗe mum en addani WhatsApp ɗaɓɓude e huutorɓe mum nde ciifata ɗii Sarɗiiji Kesi Kuutoragol ngam waawde jokkude huutoraade jaaɓnirgal ngal. Ɗum wayi ko no jeertinaango nii ngam wiyde ɓe, ciifee so oɗon njiɗi jokkude huutoraade, so wonaa ɗuum on mbaawaa jokkude.

Ko nii geɗe ɗee ciforii, ko hare, ko wolde hakkunde GAFAM (wontuɓe dowlaaji) e Dowlaaji leyɗeele ɗee (ɗi mbaawka mum en woni e ustaade ñalnde kala). Ko he ndii tippudi ngon-ɗen hannde. Eɗen nganndi nii laamuuji ɗii ngoƴiraaka noon fof geɗe men. Eɗi kaala hannde ko faati he « Ndeenka Keɓe Keeriiɗe » (Protection de données personnelles), kono eɗen nganndi wonaa ɗuum ɓuri wonde ngoƴa laamuuji ɗii e hooreeɓe leyɗe men ɗee. Ngoƴa maɓɓe ko kisnugol laamuuji majji e mbaawka majji, ɗi kuli ko mbaawka ngonka he juuɗe ɗii sosiyateeji mawɗi. Feere nde ɓe ndañi ko « findinde yimɓe », ko saaktude sirluuji ɗii sosiyateeje, mbele yimɓe fof ine ngummanoo ɗum en.

Woppude WhatsApp ?

Ndeke faayiida haala kaa wonaa heddaade walla woppude WhatsApp, wonaa faatude to Signal, alaa wonaa ɗuum tan. Sibu ƴeewen jooni so a woppii WhatsApp a faatii to Signal, a yejjitii WhatsApp jeyaa ko e yuɓɓo. Ko Facebook jeyi WhatsApp, jeyi Instagram. Ɗum noon so a woppii WhatsApp, aɗa heddii he Facebook e Instagram, ɗuum firtaani hay dara. So a yiɗii woppude WhatsApp, woppu fof laawol gootol tan ! Hay telefoŋ maa werlo ! Sibu hay sinno wonaa Facebook huutorii keɓe maa, Google nana sakkii les (Android) ine huutoroo kabaruuji (keɓe) maa, ine naatana ñukkintooɗi he nder telefoŋ maa, ina humpitii kala to mbaaw-ɗaa yahde ; Amazon kadi ine anndi denndaangal ko meeɗ-ɗaa soodde (ɗumɗoo noon ko wonande soodooɓe he nder Internet) ; Microsoft ine aafa he masiŋ maa Tippudi Kuutordi (Operating Sysytem) tee ine humpitii kala ko ngolloto-ɗaa heen… Ɗum noon hay so wonaa Facebook, ko en ñukkindaaɓe baŋ-yoo-baŋ, keɓe men, kabaruuji men inan kuutoree baŋ-yoo-baŋ ; kala ko njahaten, ko mbaɗaten, koko anndaa. Ɗum noon a waawii wiyde aɗa woppa WhatsApp payaa to Signal tawa aɗa heddii he Facebook, walla he Instagram, ɗum alaa ko firti.

Signal ɓuri hoolnaade ?

Jooni noon, ngarten he Signal. Ko Signal waɗata hannde koo, ko jeeyngal tan. Signal yiɗi ko naatde he jehre ɗo WhatsApp woni hoore, ardii, jehre laylayti. Signal ƴeewata ko ɗo WhatsApp ɓuri yawnaade, yeru to bannge kisal, wiya en « WhatsApp hisnataa keɓe mon. Minen amin kisna keɓe mon ». Hol mo wiyi en Signal ine hisna keɓe ɗee goonga e goonga ? Omo ana tigi-rigi kabaruuji ɗi o roɓindtoo he men ɗii ?  En nganndaa ! Ko on nganndaa koo, ko gooto e sosɓe Signal ɓee, ine jeyaa kadi e sosnooɓe WhatsApp, itti mo toon ko wiyde wonde keɓe huutorɓe ɓee ine njuloree. Nii woni ɓe cosi Signal, ɓe mbiyi ine reena keɓe huutorɓe. Kono ɗuum ko haala maɓɓe, en nganndaa so goonga walla alaa. Mate janngo he jam so ɓe ndañii doole ɓe mbaɗataa no WhatsApp waɗi nii ?  Jooni noon « ngon-ɗon ko he dogde bone faade e huunde waawnde wontoyde kasaara ». Sibu denndaangal ɗee jaaɓnirɗe « ɗe njoɓetaake » ɗe kuutorto-ɗen cikku-ɗon noon hol no ɗe nguurdi, hol to ɗe ndañata kaalis ?

Jaaɓnirɗe e jeeyle. Wuurni jaaɓnirɗe ɗee ko jeeyle (piblisitee) ɗe sosiyateeji mawɗi njoɓata mbele jaaɓnirɗe ɗee ine kollana ɗum en huutorɓe ɓee, ɗum woni enen, ngam jarribaade en haa cooden. Ɗum noon ko Facebook yiɗi waɗde hannde rewrude he WhatsApp koo, ko waawde laaɓtindaade on he banngeeji kala, ɗum woni anndude geɗe mon kala, nder haa boowal fof, ko anndude hol ko mbaɗaton nder Facebook, denndaangal mbaadiiji peeñirton, ko kaalaton, ko njeewtidton he nder Instagram, mesasuuji keeriiɗi ɗi neldaton woɗɓe… ɗee geɗe fof ko ngam arditaade, annda ko njiɗoyton, ko cokloyton, ko coodoyton, mbele ine annda hol geɗe ɗe holloyta on, hol ko jarribortoo on haa coodoyon. Ko nii ɗum yahrata ! Ɗumɗoo ko bannge njulaagu oo tan. Kono Facebook ine waɗa goɗɗum les, Facebook ine waawi huutoraade keɓe e sifaaji keewɗi goɗɗi. Ko ɗumɗoo woni ko hulɓinii koo, ko ɗumɗoo foti faameede. Ko ɗuum waɗi haala fotaani wonde suɓaade hakkunde Facebook e Signal, alaa ! Haala kaa ko anndude hol darnde men enen, hol nehdi pot-ɗen jogaade feewde he ɗee geɗe ? Ko ɗoo haala kaa foti wonde.

Jamjinaade e reentaade. Aan banndam kuutortooɗo ɗee geɗe, anndu ko mbaɗataa ! Anndu ko njollataa, ko caaktataa, ko neldataa ! Hay sinno ko mesaas keeriiɗo, janngo haala mum ine waawi yaltude boowal. E ko sakkitii koo, miɗo joginoo tonngoode WhatsApp nde mi huutorinooka fotde hitaande, pellit-mi waɗde nde he telefoŋ goɗɗo mbele mi daña tonngooɗe ɗiɗi WhatsApp ngam waawde seerndude golle am. Ndeen mi waɗii mo heen, WhatsApp naamnii kam so miɗo sokli artirde mesasuuji am ɓooyɗi ɗii. Mbiy-mi « eey » ngam faamde ko ɗum woni. WhatsApp artirani mi kala ko mooftunoo-mi duuɓi tati ! Duubi tati mesasuuji am, fotooje neldunoo-mi fof. Kono kadi hay dokimaaji am ! Ɗum firti ko ɗii kabaruuji won ɗo mooftanoo. Hay sinno  a wiyaama wonde ɗii kabaruuji ko gananooɗi (crypté), annooɓe ɗum ɓee ina mbaawi antude ɗi. Ɗum fof eɗen nganndi kabaruuji ɗii ngananooka. Ngannden tan ko en ñukkindaaɓe.

Kellifuya tan. Ɗum noon feere ndee wonaa ummaade e WhatsApp faya e Telegram walla goɗɗum, feere ndee ko wonde KELLIFAAƊO ! Sibu hay so a ƴettii Google, kañum ne ine anndi ko mbaɗataa. Ine woodi ko wiyetee « geofencing » : yeru ndewaa sara bitik tan keɓaa mesaas ine wiy maa « a rewii sara mangasiin comci, aɗa waawi ustaneede 20% so a soodii huunde ». Waɗi noon ko GPS ine he nder telefoŋ maa, kala ɗo ngon-ɗaa ine anndaa. Walla heen sahaaji njahaa he internet mbinndaa « miɗo yiɗi yahde Ndakaaru » tan, he nder leƴƴannde rewnde heen ndee njiyaa jeeyngal ine wiy maa so “ aɗa sooda biyee abiyoŋ so aɗa yaha Senegaal “. Ɗum ɗoo fof ko sabu ko en ñukkindaaɓe, kala ko njahaten ine anndaa, yo won he nder ordinateeruuji men, nder telefoŋaaji men, kala nde nguddit-ɗaa jaaɓnirgal (whatsApp walla ko nanndi heen) ine anndaa.

Ƴetten jooni Apple. Aɗa waawi jooni udditirde won e telefoŋaaji mum hollude ɗum yeeso maa. Telefoŋ cokiiɗo, coktiraa ɗum yeeso maa ! Ɗuum woni ko wiyetee « keɓtingol yeeso » ! Hol baɗte ɗuum ? Ɗum firti ko gaa gaa kabaruuji keewɗi ɗi ndokkaton rewrude he kuutoragol telefoŋ ngol, Apple ine waawi kadi heɓtinde on sibu ine jogii natal mon e inɗe mon e baaccooje mon… Nii woni ɓe mbaɗa no karte nii tawa ine heen, natal yeeso maa, jaaɓnirɗe ɓur-ɗaa waawde huutoraade, e kala ko mbaɗataa.  Ndeke enen fof ko en ñukkindaaɓe ! Kono so a yiɗaa ɗuum, a woppat fof : hoto huutoro telefoŋ, hoto huutoro ordinateer (toon ine waɗi ko wiyetee kuukiiji (cookies) teskotooɗi kala ko mbaɗataa), woppu fof ! Hay kameraaji baɗeteeɗi he yeeso telefoŋ ɗii (ndeen ko caggal tan fotirtee, jooni yeeso ine fotiree selfiiji ekn) mbaɗiraa tan ko ɓeydaade anndude en. Ko ɗuum tagi, ummaade he jaaɓnirgal faya goɗngal hay huunde nafataa. Jaaɓnirɗe ɗee fof ine mbasoroo ɗooftaade keɓe mon, suurde kabaruuji mon… kono e goonga hay gooto anndaa ko ɗee jaaɓnirɗe mbaɗata. Ɗum noon, feere ɓurnde moƴƴude ko waawde reende hoore mum, ko anndude ko neldata he nder telefoŋ mum, nder laylayti renndo ɗii, nder WhatsApp, annda ko haalata heen… Kala ko a waawaa haalde walla waɗde hakkunde yimɓe, hoto waɗ ɗuum toon ! Oon sahaa a soklaani nii laylaytol ganowol jokkondire maa, sibu a suuɗaani hay huunde.
Ƴoogirde : lowre Didier Dilu Officiel

WhatsApp : Sosi WhatsApp he hitaande 2009 ko wiyeteeɓe Jan Koum e Brian Acton (gooto e sosɓe Signal ɓee) idinooɓe jeyeede e sosiyatee Yahoo. He feebariyee 2014 Facebook soodti WhatsApp hedde 22 miliyaar dolaar (hedde 8 050 miliyaar ugiyya ɓooyɗo oo). Hedde miliyaaruuji ɗiɗi neɗɗo ine kuutoroo hannde WhatsApp. 

Signal : ko jaaɓnirgal (Application) ngal yoɓetaake gollotoongal he Android e iOS. A ngal waɗa kala ko WhatsApp ine waɗa. Ko ngal bellitaangal. Sosi ngal ko wiyeteeɓe Brian Acton (gooto e sosnooɓe WhatsApp) e Moxie Marlinspike (Hooreejo). E oon sahaa Acton ko luurdunooɗo e Facebook e WhartsApp sabu mum en juloraade keɓe keeriiɗe huutortooɓe WhatsApp.

Brian Acton, he duuɓi mum 46 jeyaa ko he sosɓe jaaɓnirɗe mesaas  WhatsApp e Signal. Ɓurii duuɓi nay ko kanko e gollodiiɗo makko, hono Jan Koum, ɓe njeeyti WhatsApp, ɓe njeeyti ɗum Facebook, oon sahaa tawi anndaaka no feewi. Ɓe njeeyi ɗum ko miliyaaruuji 22 dolaar. O yahi ko idii ko omo heɓa geɗal makko, o ɓelsi heen fotde 850 miliyoŋ dolaar. O wiyi “ɗum wayi he am ko no yeeyde sirluuji huutorɓe jaaɓnirgal am ngal. Ko maslahaa mbaɗ-mi ɗoon. Mi yejjitaa abada ndee feere”. 

Edward Joseph Snowden

ko ameriknaajo, ganndo ko faati e informatik, jeertinoowo (tintinoowo renndo kala nde tini musiiba walla geɗe ɗe moƴƴaani he mum…). O meeɗii gollaade he CIA e NSA. Ko kanko saakti goodaangal tuugnorɗe « ñukkindagol renndo » to Amerik e Angalteer. Tuggi 2013 o fuɗɗii saaktude, rewrude he jaayɗe, sirruuji NSA mawɗi, joopiiɗi nanngugol keɓe ko yimɓe kaalata he telefoŋ to Dental Dowlaaji Amerik (DDA), kam e keɗagol jokkondire internet… E wiyde makko, alaa ko o waɗiri ɗum so wonaa « haalande yimɓe bone baɗeteeɗo he innde mum kam e bonannde tiindaande he mum ».  Caggal nde waɗi ɗuum, laamu DDA nawi mo ñaawoore ñalnde 22 suweŋ 2013, takki mo ñukkindagol e nguyka e kuutoragol ngol rewaani laawol ngaluuji laamu. O dogi, o mooloyii to Hong Kong e lewru suweŋ 2013, caggal ɗuum o fayi Mosku ñalnde 31 sulyee 2013, ɗo o moolaa. Ñalnde 1 ut 2014, Riisi rokki mo hakke hoɗde toon duuɓi tati, caggal ɗuum ɓeydani mo heen duuɓi 3 goɗɗi (haa maayirɗe 2020). O ɗaɓɓiino, gila 2013, moolaade to Pari, kono Farayse riiwti goɗngol ndeen ɗaɓɓaande ñalnde 19 settaambar 2019, ñalawma jaltugol deftere makko « Permanent Record » (Teskorde Wuurnde) to Farayse. Ñalnde 22 oktoobar 2020 Riisi rokki mo hakke duumiiɗo hoɗde toon.

Elon Musk ko aasiñoor, jula, mawɗo sosiyatee, jom miliyaaruuji Afrik worgonaajo. E 1988 o rokkaa ngenndaagu Kanadaa, caggal ɗuum e hitaande 2002 o wonti ameriknaajo (DDA). Kanko ardii fedde SpaceX e fedde Tesla ; omo jeyaa kadi e pelle goɗɗe keewɗe. Gaa gaa njulaagu nguu, o fentii e hitaande 2013 eɓɓaande jolngo yaawngo no feewi anndiraango Hyperloop, ko jiidaa e ndiwoowa ɓurhitoowa (supersonnique) ndiwoowa, juuroo cot. Omo jeyaa e sosɓe e ardiiɓe OpenAI (fedde udditiinde toppitiinde ko faati e Ƴoƴre Tafaande). E wiyde makko, paandaale SolarCity, Tesla e SpaceX njahdi ko e paandaale makko baylugol aduna oo. Ine jeyaa heen ustugol nguleeki weeyo rewrude he jeñtingol e kuutoragol semmbe ɓooyoowo,  kam e jahgol e cosgol lullnde aadee to tagofeere Mars (Mbaañ). Gila 2020, SpaceX woni fedde heeriinde he winndere hee, idiinde neldude weeyeeɓe (astronautes) nder weeyo. Ngalu makko tolniima e hitaande 2020 ndee 100 miliyaar dolaar ; kanko woni galo ɗiɗmo he winndere hee, caggal Jeff Bezos, hooreejo fedde njulaagu mbiyeteende Amazon.

Geofencing : (géorepérage) ko karallaagal ndeenka yah-ngartaa kuuje walla yimɓe nder wertallo heertaango. Yeru, ine huutoree ngam huufde ndeegu mobelaaji (dental mobelaaji) ngam heertaade nokku joofngo. Kala nde gooto he majji tacci nokku keertaangu nguu, jeertinaango dilla. To bannge njulaagu, Geofencing ko feere njeeygu tuugiinde e anndude aada coodoowo, teskiinde nokku woni oo, gollorteende neldugol neɗɗo mesaas so arii walla yaltii nokku toɗɗaaɗo.

Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.