Diine : Cuɓagol dewgal

0
1144
Natal daarti diine
Natal daarti diine

Kala gooto e resomdirɓe heddaade. walla yaltude heSubngo ina tabitinaen ngam woodeede e geɗe garooje ɗoo ɗe: 1-ayiiba ko wayno kaaɗi, walla waaɗere (baras ñaw taƴoowu juuɗe e koyɗe e terɗe baawɗe wonde kala e neɗɗo). walla rafi njogoram, ñaw ɗ oyru, sidaa, kala ñaw ndaaɓoowu. e ko nan`di e garjeende: moreede, tappeede to bannge gorko walla famɗude ngoraagu haa fakita, walla maayreede, walla seneede no yoga e laamɓe Aarabeeɓe mbaɗannoo maccuɓe mum`en ɓaleeɓe hoto njan`de e rewɓe maɓɓe, ɓe cena ɗum`en.

Ɗeeɗoo geɗe kala e maɓɓe, kamɓe resondirɓe ɓe, so gooto e maɓɓe yiyii e goɗɗo oo tee ɗum henenaaki ɗum, o mo waawi ɗaɓɓude yaltude e dewgal ngal. ɗuum noon ina fotnoo ƴeeweede ko adii naatdiigu. so tawii ko gorko oo teskitii gootel e geɗe limtaaɗe ɗe ko adii koo, ko adii nde ɓe mbirnottoo, o ɗaɓɓi yaltude e dewgal ngal, tee o mo yiɗi rutteede teŋe makko, o ruttete teŋe makko haa timma. so ɗum ɓennii banndiraaɓe, so tawii won e ɗiiɗoo ñabbuuli peeñii caggal nde ɓe mbaɗti huutondirde, ɗuum ina ɗaɓɓee yoo ñawɗo oo safroyo haa nde selli fof. kono so tawii ko ñaw maayreede keɓtiingu gorko, o mo yamiree yoo safroyo ko ina tolnoo e hitaande, so o sellaani ina ɓeydee heen lewbi jeegom, so tawii ɗum sellaani tee debbo o henenaaki ɗum heddaade heen, dewgal ngal ina waawi firteede.

Ɗee ɗoo geɗe heewi addude ɗum ko koomte. so tawii ko koreeji debbo o koomti gorko oo haa resi debbo oo, caggal ɗuum gorko o anndi ko koomtaaɗo o yiɗi yaltude heen, o ɗaɓɓi yoo rutte teŋe makko, ɗuum ko alaa e sago o ruttee teŋe makko haa timma. Kono so tawii o naamndii teŋe makko ko caggal nde o dakmitii e dewbo o ɗuum jaɓetaake. So ko goɗɗo baawɗo wonde fof hoomti mo naatni mo e dewgal ngal, ko oon ruttata mo teŋe makko caggal naatdiigu

2. ina waɗi koomte e mbaydi ɗiɗmiri, ko wayno: nde o resata debbo ngam yaakoraade oon ko juulɗo no makko, haa feeñana mo ( oon ko katolik, walla dewoowo jalaŋeeji e. Sanamuuji ekn, walla ko dimo haa feeñana mo ko korɗo kalfaaɗo. walla koreeji debbo ina nganndi ɓiyum`en ina wondi e ñaw mbonngu kono aɓe cuuɗi ɗuum, so ɗum fuunti wonnoo kanko gorko o, o tini ɗuum o ɗaɓɓi yoo rutte jawdi makko, alaa e sago ɓe ndutta mo jawdi makko hay sinno ko caggal naatdiigu. kala ella ina foti

Feññineede ko adii kumal walla naatdiigu.

3. Baasal so tawii gorko roŋkii tottude teŋe jontuɗe ɗee, ina woodani debbo o yaltude e dewgal ngal ko adii naatdiigu. caggal naatdiigu noon woodanaani mo heen haydara. (ɗum firti ko teŋe puɗɗanooɗe roŋkaa yoo timmu. e ko woni tan o mo rewa gorko oo teŋe. tee woodanaani mo salanaade hay huunde e hoore makko.

4. nafoore: kala donkuɗo nafde jom suudu mum haydara, ina woodani debbo o muñande mo, so ronkaama caggal ɗuum, ina woodani mo ɗaɓɓude ceergal e dow laawol ñaawooɓe (sahabaaɓe heewɓe kaalii ɗuum. ina heen ɓee ɗoo: Umar, Aliw, e Abuu hurayrata yoo weleede Alla won e maɓɓe.)

5. Ɗaɗngal: so gorko ɗanniima anndaaka ɗo heedi, ɗaldaani joom suudu mum nguura, te o yamiraani goɗɗo nafande mo, o alaa goɗɗo nafanoowo mo debbo oo, tawii kadi o alaa jawdi ndi o nafti hoore makko, haa gorko oo arta rutta mo. tawa noon o rewnoyi ko to laawol ñaawoore laamu, oon sahaa ina woodani mo firtude dewgal makko. Oon ñaawoowo noon ina woodani ɗum ko adii nde taƴata ñaawoore nde, ko waajaade debbo o yoo ɓeydu muñal.

So o saliima, ñawoowo oo ina woodani ɗum winndude seedna seedeeji. ndaaƴa dewgal ngal. ngaal ceergal noon tesketee ko e ceerle dutteteeɗe. so gorko oo artii hade edda (joɗnde ceergal ngal) joofde yoo debbo oo rutto e ɓoggol so gorko oo addorii nafoore makko lor dewgal ngal. Kadi ngaal ceergal ko nii joɗnde mum winndirtee: caggal fuɗɗoraade innde alla e juulde e annabi mjk, kanko binndoowo oo o wiya: arii e am seeseeji ɗiɗi (kaari e kaari) ɓeen ɓe seedanfaagu ina sella ngam nuunɗal maɓɓe e peewal maɓɓe, tee ɓe paanditaaki heen so wonaa Alla, ɓe ceedtiima eɓe nganndi gorko oo

Debbo oo ganndal cellungal, ɓe ceedtii won`de ɓe ndesondirii dewgal cellungal tee ɓe naatdii ɓe mbirnodii.

Caggal ɗuum gorko oo ɗannii ko ina ɓura_ dumunna kajaa, o woppiraani nguura wonaa comci wonaa koo nafi hoore makko tuma nde gorko oo ɗannii nde, tee o woppiraani ko ina nafa mo, te o neldaani hay huunde yettii mo, tee debbo o alaa jawdi ndi naftorii, so gorko o artii rutta mo. Tawii kadi debbo oo ina heddii e yamiroore makko haa lorii e dewgal hee, tee seedeeji makko ina nganndi ɗuum. ko ɓeen ceedtotoo ɗum janngo e yeeso Alla.

6. So gorko oo artii tawii edda o joofii, so debbo o jaɓii, o ruttitoo e dewgal makko. kono

So debbo o saliima ruttitaade, laawol waawnataa mo. ngam ɗoo, gorko o e worɓe ƴamooɓe fof poti. mo dewbo oo welaa heen ɓe kumdanee.

Caggal ɗuum kanko debbo oo, o ara, o woondira Alla oon mo deweteeɗo alaa so wonaa kañum, wonde gorko oo ɗanniima dumunna nanngam, woppiraani mo nguura e koltu, tee kadi o alaa nafiroowo mo ngam Alla, yanti heen o nuldaani mo hay huunde gila ndeen, tee debbo jooɗii ko e yamiroore makko. caggal ɗuum ñaawoowo ƴetta pellital o wiya: ko e dow ɗumɗoo, min pirtii dewgal ngal Ceergal ngal noon ngal jaggirtee ko ceergal gootal (duttal hade edda joofde)

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.