Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ?

1
4044

So mi wiyii ma “aɗa ɓosa ñalnde kala miliyoŋaaji 3 km”, mbiyataa ko “wonaa goonga !”. Ko goonga tigi !

Ngal naamnal ina waawi jaakde en. Waɗi noon, ko ɗo gooto men kala woni ɗoo, tinataa nii leydi ina yaha, ɗuum ne, ko doole ndi dograta. Wayi tan ko no jolɗo e oto jahoowo nii, so o ƴeewii sawndooji ɗii, o sikkata ko leɗɗe e kuɓeeje e kuuje ɗe oto oo wirtotoo ɗee, ko kañum en ndogata (noon ɗeɓata wayde). So o yiyataa boowal oto ngal, ina gasa o sikka oto oo dogaani.

Waɗi noon ko “huunde fof ko ko yowitii e goɗɗum ɗum” : so a wiyii “huunde ine doga”, ƴeewdu-ɗaa ɗum ko e “goɗɗum”. Ko ɗuum waɗi, so a ƴeewdii Leydi e Naange, maa a anndu Leydi ina yaha. Ko goonga noon cikkaten ko Naange ngee tan yahata, kono ko juumre, hay Leydi ndii kay ina doga (siftor hakkunde jolɗo e oto dogoowo e leɗɗe cawndiiɗe : ina gasa waya e makko ko leɗɗe ɗee ndogata nii.) So a ƴeewii hakkunde Leydi e Lewru ko noon. Ina hawraa ko Leydi taarotoo Naange (leydi ko tagofeere), Lewru ina taaroo Leydi (Lewru ko yowitiinde).

So Leydi taariima Naange haa artii ɗo tolninoo e mum (…), wona hitaande. Leydi ina yirloo e hoore mum kadi, no herndelde yirlortoo nii.

Goɗɗum kadi, annduɓe ina kawri gila e kitaale 1960, wonde Duuɗe Leydi ɗee e geecuuji ɗii, ko lare ceertuɗe dillooje (ɓadtondirooje, goɗɗondirooje, pawfawtondirooje, googondirooje) duuɓi teemedde miliyoŋaaji jooni (yeru, ɗe meeɗii wonde tamannde wootere, caggal ɗuum ɗe ngoni e seertude, haa ɗe njettii ɗo ɗe ngoni jooni ɗoo).

Kono, gasaani dey : hol njaaweeki Leydi nder jiiryiirngal men ngal (galaksi men oo), hono Fedannde malaaɗo (voie lactée) ? Ina heddii, hol dille Leydi nder fedde faru men ndee ? So Alla jaɓii maa en eto jaabaade ɗee naamnde (laaɓnde) kala.

Leydi ina yirloo kadi, no baɗoowo yiiloo banngoo nii, no ɓortere mottoowo yirlortoo kerlal nii. Ko ɗuum addi deggondiral jamma e ñalawma. So en ƴeewii ŋori leydi tolnde Farayse, njaaweendi yirlo ngoo ko hedde 1 100 km waktu kala (1 100 km/w), tolnde gulli too (rewo e worgo) njaaweendi yirlo ngoo ko hedde 3 km/w fat, kono tolnde ŋorol peccol (yeru tolnde Koddiwaar) njaaweendi yirlo ngoo ko hedde 1 600 km/w.

Kono wonaa ɗuum tan woni dille Leydi. Kala ko woni dow Leydi ina ɓosa so ƴeewdaama e wuddu leydi. Yeru, duunde Afrik ndee ina ɓosa hitaande kala santimeeteruuji 2 (2 cm) feewde rewo, leydi Farayse ina ɓosa hitaande kala hedde santimeeteer gooto (1 cm) feewde fuɗnaange. Faɗo Pasifik kadi ina ɓosa hitaande kala hedde santimeeteruuji 10 (10 cm) feewde fuɗnaange rewo. Ɗee dille noon saabii ɗum en ko dille paɗe Leydi.

Hol njaaweendi taartagol Leydi Naange ?

Ɗoo, dille ɗee ɓuri yaawde no feewi. Hono no nganndir-ɗen enen fof nii, tagofeere men ndee ina taroo Naange e mudda balɗe 365 e waktuuji 6. Njuuteendi bolol ngol ko hedde 940 miliyoŋ kiloomeeteer (hiiso nganndaa ko ndi dogata e kiloomeeteruuji nder waktu gooto). Ɗum noon, Leydi men ndii (ɗum noon gooto e men kala wondude e Leydi ndii) ina « siirtoo » hakke 107 000 km waktu kala ! (woni hedde 29,78 km leƴƴannde kala, 19,78 km majjannde kala, haa ɓeydoo faamnaade). Ɗum firti ko ñalawma kala mo Alla tagi, gooto e men kala ina ɓosa nder faru hee fotde miliyoŋaaji 2,6 km ! Bolol ngol ko ɗeɓi-murlol, wonaa murlol, ko ngol ommbol (ellipse).

Yoonii ɗoo hoto en njiyleede njanen, haa tonngoode faande kadi.

Bookara Aamadu Bah

YOWRE 1

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.