“IA” ine soomani aadee  tanaaji mawɗi

0
1059
Ƴoƴre tafaande
Ƴoƴre tafaande

“IA”, Intelligeance Artificielle, hono Ƴowre  Tafaande (ƳT), eɗen mbaawi wiyde ko masiŋ ƴoƴɗo tan.

IA, hono Ƴoƴre Tafaande (ƳT) ko huunde heewnde doole nde ganndineeɓe peewni ngam wallude ordinateeruuji fotde e aadee ƴoƴde, walla nii ɓurde ɗum ƴoƴde, ngam wallude aadee e nder yoga e golle. Ƴoƴre tafaande ko masiŋaaji ƴoƴɗi tan so en njiɗii mbiyen. Heddii noon ko masiŋ, ko ƴoƴi ƴoƴi koo fof, waawaa waɗtude tinde mbelemma walla mettere, walla yurmaade ekn.

Ñalnde 29 mars 2023, annduɓe heewɓe, haa teeŋti ko faati e karallaagal kesal, ciifii noddaango ɗaɓɓoowo dartingol wiɗtooji paatuɗi e ƴoƴre tafaande, hono ko lolliri IA koo. Ine jeyaa e ɓeen annduɓe biyeteeɗo Sam Altman, hooreejo OpenAI, coso chatGPT, ine jeyaa heen kadi biyeteeɗo Elon Musk  joom SpaceX e Tesla, e teemedde woɗɓe…  Noddaango maɓɓe ngoo ko jeertinaango e kulol : aɓe kuli IA !

Baawɗe Alla ! So ɓee annduɓe kulii, hol ko heddiiɓe padi ? Walla ko ɓe tafɓe huunde ɓurtiinde ɓe doole, walla ko huunde nde ɓe kuli ine waawi ɓoccitaade ɓe, walla ko huunde nde ɓe njiɗaa naata juuɗe men enen heddiiɓe ɓee ? Ko waawi heen wonde fof kam, ko ɗuum huunde haawniinde, jeertinoore.

Winndannde maɓɓe ndee ine ɗaɓɓa dartingol golle paatuɗe e IA, haa yimɓe lelna peeje kisal, e paddorɗe, e laabi sariya, e geɗe deenirɗe IA, e peeje gaddanooje aadee seerndude ko woodi e ko tafaa, kam e juɓɓule baawoyooje huufde « bonanndeeji to bannge faggudu e politik (haa teeŋti wonande demokaraasi), IA waawi saaboyaade ». Yoga e maɓɓe boom, ko wayi no Elon Musk kollitii ine kuli hoto IA ɓurtaade neɗɗo ƴoƴde haa ɓoccitoo juuɗe mum… Hay coso ƴoƴre tafaande nde yimɓe fof kaalata haala mum hannde ndee, hono ChatGPT, ine faayi. Gooto e sosɓe Apple, jeyaaɗo e wiiñordu IA Google DeepMind, hono Steve Wozniak ine jeyaa e siifɓe ɓee. Ko noon ne kadi, kanadaanaajo biyeeɗo Yoshua Bengio, ganndo ko faati e Ƴoƴre Tafaande holliti ngoƴa mum : « mi sikkaani so renndo men hannde ngoo ine heblanii huccande huunde waande nii doolnude, haa teeŋti kattanɗe mum to bannge jiiltugol yimɓe, baawɗe bonnude leyɗe demokarasiije ». « Ɗum noon ine moƴƴi miijo-ɗen no feewi, ndartinen nduu daɗndu to bannge njulaagu wonaandu nduu… hono no mbaɗirno-ɗen wonannde yakawere e kaɓirɗe nikleyeeje ». E yiyde makko, he « ɗii lebbi cakkitiiɗe, biiñorɗi IA ngoni ko e daɗndu hulɓiniindu tafndo ngaandiiji limneeji ɓurɗi doolnude ɗi hay tafooɓe ɗum en ɓee mbaawaa faamde walla nganndaa ɗo mbattinta walla mbaawaa tamde no moƴƴi ». Sam Altman kam e hoore mum wiyi « ine huli seeɗa » cosgol majjum so tawii huutoraama ngam « sarde fenaande e waɗde jannguuji nder enternet, hono ko wiyetee « cyberattaques ».

So en njiyii ɓee annduɓe ine paaya, ma a taw won ko ɓe cooynii heen ko hulɓinii, maa wonii wonande renndo ngoo, maa wonii wonande ɓe, kamɓe e koye maɓɓe. Eɗen nganndi julaaɓe fotɓe nii keewaani yurmaade ɓuraaɓe doole : waɗde won ko ndee ummannde soomi. Kono kam, fulɓe mbiyi « ndesnden ɓooy ».

E nder noddaango hee, ɓe naamnima heen naamne keewɗe : « Mbele en ngoppat masiŋaaji kebbina jaaynirɗe men kabaruuji fenaande ? Mbele en ngoppidtu golle men fof masiŋaaji, hay ɓurɗi faayodinɗi ɗii ? Mbele en tafat hakkillaaji ɗi ngonaa ɗi aadee en, ɓurtotooɗi en heewde, baawɗi janngo e jam ɓurtaade en ƴoƴde, keɓtooji golle men fof ? Mbele eɗen mbelsinto haa mbaasen neesu men ? ekn.

ChatGPT ko porogaraam informatik ƴoƴɗo, baawɗo faamde haala walla binndi yimɓe. Ko ɗum roboo tan, baawɗo haalneede e jaabaade e wallude neɗɗo nder won ɗeen golle. Yeru ChatGPT ine waawi waɗande neɗɗo geɗe keewɗe, haa arti e jaabtoraade naamne ganndal keewɗe he binndol.

Yeru, en ɗaɓɓii ChatGPT yo haalan en (he binndol) ɓure janngirgol ɗemngal mum neeniwal, ko  ɗum ɗoo o winndani en (e farayseere) : “janngirgol ɗemngal mum neeniwal ine heewi ɓure wonande sukaaɓe, surgaaɓe, e mawɓe. Sibu huutoraade ɗemngal mum neeniwal he nder ekkagol ina wallita faamamuya, e kuñagol e cilgol. Ndee feere jaŋde ine heewi nafoore to bannge kisnugol pinal e neɗɗaagu ɗemngal. Wiɗyooji kollitii wonde almuɓɓe janngirooɓe ɗemɗe mum en neeniije ine peɗɗitoo he ganndal, ine ɓeydoo yiɗde jaŋde, ine ɓeydoo hoolaade koye mum en. Ɗum noon njanngiren ɗemɗe men neeniije mbele ekko men ine moƴƴa.
#ƊemngalNeeniwal #Ekkagol #Pinal #NeɗɗaaguƊemngal #HoolaadeHooreMum.”

Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.