Suwoyraat : Ñaawtagol ñaawoore guut

0
2007

“so eɗen poti weltanaade goppitgol yimɓe ɓe mbiyaani mbaɗaani, sariya e ñaawoore ina ɗaɓɓi biɗtugol e laɓɓitingol sakkiiɓe ɗee nanngle e ndee bonannde yurminiinde”.

Ñalnde aljumaa 18 noowammbar, yimɓe IRA sokanooɓe caggal « ñaawoore guut » nganndi ko ndadii. Ine laaɓi ñaawtirde ndee jaɓaani ɗaɓɓaande porkireer biynooɗo ko yo ɓe coke duuɓi 20.

Usmaan Loh e Muhammed Dati, Usmaan Aan, Ahmed Muhammed Jarulla, taƴananooɓe duuɓi 3 kasoo e ñaawoore adannde ndee, kam Jemaal Sammba taƴananooɗo duuɓi 15 kasoo, laɓɓinaama. Aamadu Tijjaan Joop, cukko hoorejo tataɓo IRA, taƴananooɗo duuɓi 15 kasoo, fawtaama hitaande tawi heen lebbi nay uddugol. Muusaa Biraam lollirɗo Pap e Abdallaahi Maatalla

Yimɓe njeeɗiɗo jeyaaɓe e hoɗnooɓe e boowal Buamatu ngal, taƴanaama, won heen duuɓi 5, won heen duuɓi 3 (ɓe taƴananoo e ñaawoore adannde ndee ko hakkunde duuɓi 15 e 3). A ɓe poti yoɓde 16 miliyoŋ e feccere ugiyya ngam lomtinde nafooje Ministeer geɗe nder leydi e 1 087 000 ugiyya lomtino poliseeji 19 gaañinooɗi e nanngondiral ngal. Ɓe njooɓtoraa ko « murtangol yimɓe laamu wonɓe e golle ».

E miijo porfeseer Gurmo Loh, awokaa jeyaaɗo e Fedde awokaaji Nuwaasoot (baroo Nuwaasoot), cukko hooreejo fedde politik wiyeteende UFP « goppitgol ñaawtirde ndee yimɓe 10 e nder 13 wiyaaɓe ko e IRA njeyaa ɓee, ko taaɓal feewde e nuunɗal. Nuunɗal ngal timmata noon ko nde ɓe laɓɓinaa kamɓe fof e takkere fenaande ɓe takkaa ndee, yantude e laɓɓitingol golle yoorɓerndaagu koynooje ɓe ngollaa e nder dummbirɗe laamu nguu ». E miijo makko ñaawoore ina foti toppitaade doosiyee yimɓe saabinooɓe nanngal maɓɓe, sibu so ɓe laɓɓinaama, firti ko « ɓe tooñaaɓe », sibu ɓe nanngaama, « ɓe cokaama lebbi keewɗi, ɓe ngollaama golle bonɗe, tawi alaa ko sakkii ɗum so wonaa feere fenaande. » O hollitii yimɓe ina keewi weltaade kala nde laamu waɗi bone mum haa gayni, ruttii woppiti ɓe tooñi ɓee. Ko hono noon teemedde keewɗe yimɓe nanngiranoo ɗoo, mbaraa warngo bonngo e nder yoorɓerndaagu ngu hay gooto waawaa sifaade e duuɓi 1989-1990. Kono nde daɗnooɓe heen ɓee ngoppitaa tan, yimɓe mbayi no yejjitɓe bonannde warkoyeeɓe laamu ɓee, njebbilii… Haa hannde ellee warkoyeeɓe ɓee alaa ko mbaɗi sibu aɓe na njaha e haajuuji maɓɓe, ɓe kulaani, ɓe paayaani. Hannde ne kadi, goppitgol ɓeeɗoo ina foti addande en durnude miijo, sibu, e ñaawoore Nuwaasoot e ñaawtugol Suwoyraat fof, polis wiyi ko 13 ɓee fof nanngaa ko junngo e faandu, holliti wideyooji ngam dallinde ko wiyi koo. E ñaawooje ɗiɗi ɗee fof, hay polisee gooto araani seedtaade ko yiyi walla ko waɗaa. Mo geɗe ɗee ɓurnoo woƴde oo, hono jom boowal gaddungal haala ngal, wiyi meeɗaa noddude polis, tee ko kewi koo wonaa huunde heblaande. Kono ñaawooɓe adanɓe ɓee cukku noppi mum en, calii nande, hono no ɓe calorii nanrude takkere bonnde, laaɓtunde lepte nanngaaɓe ɓee mbiyi polis leptii ɗum en ɗee. Heedooɓe ngullii haa tampi kono haala mum en yani ko e noppi fahɗuɓe, sibu woƴnoo « ndaddooje laamu » ɗee tan ko fusde IRA, hay so tawii noon aɓe tarña goonga. So tawii ñaawtirde ndee alaa ko teskii e takkere hee “so wonaa” jeyegol e IRA no fedde nde heɓtinaaka, tawi noon polis wiyi ɓe nanngaa ko to boowal too ñalnde nanngondiral ngal, kaaɗoo haala wontata ko bonnugol innde tuumaaɓe ɓee e etagol yiiltude ñaawoore, ɗum noon ko « tooñde ñaawooɓe, ko fenaande e fantere doole » ummoraade e yimɓe laamu wonɓe e golle. Ɗuum, ko gaa gaa takkere leepte wonande won ɗeen terɗe doole kisal. Kanko Gurmo o joofniri “so yimɓe ine poti weltanaade goppitgol yimɓe ɓe mbiyaani mbaɗaani, sariya e ñaawoore ina ɗaɓɓi biɗtugol e laɓɓitingol sakkiiɓe ndee bonannde yurminiinde, niɓɓere”.

Tonngol : Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.