Hoɗorde feggunde hakkunde laawol beƴ

Maa wood wiyɓe « kaawis baaɗo nii, ko to Sinuwaa en tan yiyetee ! ». Ko waawnoo heen wonde fof, jom en galle ɓee, nayeeɓe ɗiɗo, debbo e jom galle mum, ko saliiɓe woppande laawol gudroŋ laawol, hay so tawii noon laamu fuɗɗinooma helde galle oo. Ɗum haɗaani laawol maheede,

Dowla Palestiin to Fedde Ngenndiije Dentuɗe

Ñalnde alkamiisa 27/11/2012, Palestiin jaɓaama yo won Dowla tawtorteeɗo e joɗle Fedde Ngenndiije Dentuɗe, woni ko wiyetee e Farayse «Observateur». Ɗum firti ko o wonaa tawo tergal, o waawaa, e yeru wootde, kono omo tawtoree joɗle Fedde ndee. Ɗumɗoo noon ko poolgu mawngu, haa teeŋti noon kadi, no woote ɗee njahri nii, ina hollita wonde yoga e leyɗe winndere nde, ina keɓtini Dowla Palestiin, sibu, e nder 189 dowla tawtoraaɗo woote ɗee, ko heen 9 fat calii, 41 ngoni jaambureeɓe ; 138 dowla njaɓi yo Palestiin won dowla tawtorteeɗo. 

Binndanɗe ganndal daɓɓe

 

  • Tagofeere ‘’baayeere’’. 
    Ko anndanoo e tagofeere, ko yowitaade e hoodere. Yeru, leydi men ndii yowitii ko e naange (naange ko hoodere). Jooni noon, wiɗtooɓe kanadanaaɓe e Faraysenaaɓe njiytii tagofeere nde yowitaaki e hay hoodere wootere, ɗum noon teelnde, waayeere. Go’o ko hono ɗumɗoo ina yiytee. Ɓe innirii nde CFBDSIR2149. Duuɓi sappo hannde ko e njiylawu hono ɗumɗoo ɓe ngonnoo, ko jooni ɓe njiyti. Tampere maɓɓe jarii.

OBAMA ɗiɗmitii

E hitaande 2008, nde OBAMA toɗɗaa hooreejo leydi Amerik ndee, ko kewu mawɗo wonnoo. Sibu, ko ngool wonnoo go’o ko Ameriknaajo mo iwdi Afirik ina yettoo ɗoo. Weltaare ndee ina mawnunoo haa ɗoon waawi haaɗde sibu ɗum waɗi ko e leydi ɗo paltoor hakkunde leƴƴi woodnoo haa e kitaale 1960. Ɗum kewnoo kadi ko caggal manndaaji ɗiɗi Georges Bush, ɓurnooɗo lollirde golwole waɗatnoo e winndere ndee, kam e ndoolndoolaagu.

Kaawisaaji Japonneeji

 

Ɓuttiɗde haa ɓurta ina haɗaa to Japon

Hol to leydi kaawisaaji heedi e winndere hee ? Ndiin leydi wiyetee haa hannde ko Japon. Toon to Japon, sariya ina dotti ɗo teddiindi gorko e debbo poti haaɗde. Hankadi, maa sariya reen ɓalli mon, tee, so ɓalndu neɗɗo ɓurtii ko dottaa koo, kuugal ina fawee e joom mum.  

28 noowammbar, ñalawma yargo Inaal

So tawii won mawninɓe ñalngu Muritani heɓi jeytaare mum, won suniiɓe ñalnde heen : oon ñalawma 28 noowammbar potnooɗo wonde ñalngu ngootaagu, sibu ko ñalnde heen Muritani woodi tigi, wontii ñalawma ciftinoowo taƴ-enɗamaagu e yoorɓerndaagu. Sibu ko jofnde oon 28 nowammbar 1990, 28 kooninkooɓe ɓaleeɓe konu Muritani, sagataaɓe wonnooɓe e naange hoore cagataagu mum en,

Diine : Kisal e nder jebbilaare

 

Kisal ko fuɗɗoode e nder puɗɗooje geɗe Lislaam, ko huunde anndaande, Lislaam luggiɗiniima heen haa ɗum ɗum woni fooɓre e nder ɓerɗe juulɓe. Firti ko ɗum fuɗɗii e nder ɓerɗe juulɓe haa wonti fooɓre feccere e nder ngonka mum en, wonti fiɓnde e nder piɓle mum en. Wulaango Lislaam ƴellitiima gila annoore mum ƴellitii, woni tan ko e noddude kisal. Caggal ɗuum lislaam lelni diidol laaɓtungol haa waawi darnude neɗɗaagu e dow mum.

Jabet, rafi ɓooyɗo walla rafi yonta keso ?

Jabet ko ñawu ngaannungu hannde sabu ko ina  qiimee e 360 miliyoŋ aadee e nder aduna oo ina ngondi e maggu. Hakkunde yimɓe 3 haa 6 e nder 100 neɗɗo fof. Ngu ɓuri lollude ko e leyɗeele Orop, kono, e oo sahaa, won e leyɗe  Afirik, ko wayi no Moritani e Senegaal ko e fuɗɗoode kitaale 80 ɗum ɓuri teskeede, etee, e oon sahaa, ko yimɓe seeɗa ngu heɓindii, teeŋti noon e hoɗɓe e gure teeru ɗee, sabu ndeen, hay so tawii rafi oo ina woodi e nder gure dowri (Yeru e Fuuta) o anndanooka.

Ciftoren, eɗen poti siftorde Alhajji Mahmuud Bah

Ciftoren, eɗen poti siftorde ko hikka waɗti duuɓi 36 ko lampa diine mawka, annoore ganndal seedtinnde, timmoode waliyaaɓe laaɓtunde hono Alhajji Mahmuudu Bah Jowol (yo yurmeende Alla won e makko) ruttinoo e joom mum, ñalnde  alarba 04 lewru siilo hitaande 1978.

Ciftoren, eɗen poti siftorde ko kanko wonnoo mo annduɓe mbiyatnoo Liwal-Barooɗe udditnongal duɗe Alfalah e nder leyɗeele Muritani, Mali, Senegaal, Gine, Kameruun, Liberiyaa, Konngo, Sayiir e Gaboŋ ngam jannginde ɗemngal arab e sarde diine Lislaam e nder jookli Afrik.

Gartal hooreejo leydi, jooni noon?

Ɗo yahanoo artaa fof, hooreejo leydi ndii artii ñalnde aset 24 noowammbar 2012 kikiiɗe, e leydi mum. O jaɓɓaama kadi jaɓɓungal mawngal ; ɓee heen ko yimɓe lannda makko, ummoriiɓe gila Ɓoggee, won heen ko yiɗɓe laaɓeede no o wayi e yiyde mo ɗo ɓadii, ɓee heen ko addaaɓe ngam hebbinde keeweendi. Eɗen mbaawi wiyde, gila o yalti e tele, omo wondi e laamɗo leydi Farayse, njiy-ɗen mo e tele France 24, keɗi-ɗen haala makko e RFI, o seɓorii no feewi. 
Eɗen mbaawi wiyde tan, sinno gila o fuɗɗii seɓorde o waɗiino noon, walla o haaldii e ɓesngu Muritani, ko heewi haaletenooka. Mbele ko yawaare makko e ɓesngu Muritani tolnii ɗoon walla ko waasde mo waajeede no moƴƴi saabii ɗuum? Ina gasa tawa ko geɗe ɗiɗi ɗee fof.

Warngooji 89-91 : Juuragol wiiduru Sorimalee

Duuɓi 23 caggal kewkewe 1989, huunde e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee e leydi men njahii Sorimalee juuroyaade gaññeeje ubbidanooɓe e biidi. Njillu nguu waɗi ko ñalnde aljumaa 23 noowammbar 2012.  Wiiduru Sorimalee yiytaa ko ñalnde 18 desaambar 1990. Ubbidaa e mayru ko Aamadu Umar Lih jibinaaɗo 1918 e Sammba Juulde Jah jibinaaɗo 1918 e Ceerno Jallo jibinaaɗo 1946 e Abuu Mammadu Lih jibinaaɗo 1967.

Woote hooreleydaagu : Muritani ɓeydiima lofaade

Ciftoren tan, caggal dirtingol wooteeji meeriiji e dipiteeji ngol rewaani laawol ko ina tolnoo e duuɓi ɗiɗi, laamu Moritani fellitiino yuɓɓinde ɗiin wooteeji e lewru oktoobar 2013, e oon sahaa luulndo ngo muum (ko lollirnoo “COD”) salii yahdude e ɗiin wooteeji, ɗi paɓɓa e lewru noowammburu, woodi e luulndo hee serindiiɓe, tawtoraa ɗiin wooteeji (ko wayi no Tawaasul), kono heddiiɓe ɓee calii. 

Koolol Maayo : anndinnde wuro Ɓoggee

 

Tuggi 7 haa 9 deesaambar 2012, Ɓoggee (Muritani) e Demet (Senegaal) njuɓɓidinii koolol « Blues du Fleuve » gaadorinoongol yuɓɓineede to wuro Podoor (Senegaal).  Faandaare ndeeɗoo winndannde ko hollitde wuro Ɓoggee jogorɓe arde tawtoreede koolol ngol ɓe nganndaano wuro ngoo.

Koolol « Blues du Fleuve » : Demet diirii, Ɓoggee giƴƴiima

Tuggi 7 haa 9 desammbar 2012, keerol gonnongol hakkunde Ɓoggee e Demet momtiima haa laaɓi. Waatii no waanoo ndeen nde maayo wonnoo duhol hakkunde rewo e worgo, oon sahaa nde worgo wonnoo seeɗaano, rewo woni ruumaano. Nde fuutankooɓe ndematnoo waalo bannge worgo, ndemoya jeeri bannge rewo. Oon sahaa nde fuutankooɓe kuufi maayo rewo e worgo fof, hade taƴooɓe enɗam, ɓee tubakooɓe halfooɓe, seerndude rewo e worgo, ceerndi galleeji e ɓiɗɓe yumma…

Ngonka ɗemɗe e leydi Burkina

 Burkina Faso ko leydi hirnaange Afrik, ɓilliinde hakkunde Mali (bannge rewo) e Niiseer (bannge fuɗnaange) e Beneŋ, Togo, Ganaa, e Koddiwaar (bannge worgo). Wertallo mayri ko 274 200 km². Burkina Faso firti ko « leydi nuunɗuɓe ». Jeyaaɓe Burkina mbiyetee ko burkinaabe.

Hade 4 ut 1984, Burkina wiyetenoo ko “Haute-Volta”.

Agaaɓe Ɓowde iirtii bayraaɗi

 

Ɓowde ko wuro fulɓe aynaaɓe dariingo hirnaange Ɓoggee e dow laawol godoroŋ tiindingol Rooso. Ɓowde darii ko e jeeri, Ŋoral Gidaala heedi ɗum e daande maayo , ɓe ndenndi gese, caaɗli, cehe e durnirɗi nde wonde kamɓe fof ko ɓe iwdi ngootiri : soowanaaɓe.

Farayse-Afrik : Hollande e Afriknaaɓe

« François Hollande » e Afiriknaaɓe
« François Hollande »
ko laamɗo mo ɓesngu Farayse labii e wooteeji mum Hooreleydiyaagal e lewru mee ndeeɗoo hitaande 2012. O lomtii ko Nikolaa Sarkosii keewɗo dille e pergitte sabu ko kaŋko saabii kuudetaa e hitaande 2008 lamminɗo Abdul Ajiiju, amo jeyaa e newnuɗo pollugol laamu to Mali e peƴtugo leydi mum, sabu ƴaañgol makko Tuwareg en (MNLA e ballondiral e Abdul Ajiiju), ko kaŋko ardinoo maalde leyɗe hirnaange ngam pusgu Libi caabiingu hannde doole ɗe AQMI (dillere ownoore hakkillaaji) jogii hannde ɗee, caabiiɗe hoonaare mum e nder diwaan Sahel oo, ko haɗi yoga e leyɗeele gonɗe e oon diwaan ɗaanaade.

Nguurndam ɗemɗe

Binndanɗe paatuɗe e ɗemɗe, haa arti noon e ngonka Pulaar e nder won ɗeen leyɗe.

E kuɗol Bookara Aamadu Bah

"Won biɗtoowo gooto wiyi : “Ina waawi, ɗoo e duuɓi teemedere, Pulaar majja menndeŋ”.  Hol miijo men e ɗuum ?  Ko rewi heen koo, alaa e sago ndutto-ɗen e won ɗeen geɗe cifotooɗe nguurndam ɗemɗe e maayde mum en, hade men haalde ngonka Pulaar hannde..." 

Njokkee e binndanɗe garooje les ɗee :

Njuulu : fawondirde walla weeltinde juuɗe

Ndeeɗoo tiitooonde firti ko fawondirde juuɗe mum ɗiɗi so ina juula, walla weeltinde ɗe. Laaɓtitinde geɗel heen fof no ardi.
Ko qabdu idii irsaal. Waɗi noon ko nelaaɗo (mo jam woni e mum oo –MJM), gila nelaa, yamiraa juulde, o meeɗaani juulde kanko e musiɗɓe makko, ɓe mbeeltini juuɗe maɓɓe.
Won wiyɓe kanko nelaaɗo omo juula omo fawondira juuɗe makko hakkunde wuddu e becce walla ɓernde, omo juula kadi o weeltina juuɗe.

Njillu lummbol Sammba Abdul

Duuɓi jeegom caggal sankaare mawɗo men, ceerno men Yero Dooro Mammadu Paate Jaari, ngenndiyanke mo ɓernde mum waɗaani sereendu, harbiyanke kuɓɓuɗo, diiniyanke ceniiɗo, aadiyanke dowrowo, en njilloyiima Lummbol Sammba Abdul to diiwaan Ferlo Senegaal e cakkital Fedde Ɓamtaare Pulaar Muritani. Fayndaare men ko waɗde fotde hakkunde guurɗo coftuɗo mo nehaande gonɗi mum ronki ɓeeɓde faade e birniiɗo mo maayaani walla jahɗo mo yahdaani e hakke leñol. Fayndaare men ko yoɓde ñamaande so juuroyaade lelnde (qabri) Yero Dooro jallo.