«Cukalel laaɓa juuɗe ñaamdata ko e mawɓe» (2)
«Cukalel laaɓa juuɗe ñaamdata ko e mawɓe». Suka gadano oo, hono Neil Ibata, en kaaliino haala mum ɗoo. Suka ɗiɗmo oo, ko Ameriknaajo, jahroowo e duuɓi 15 (sapp e joy !), peewnungel ƴeendorgal jaawngal (test) nguɗu (kaaseer) baggol.
Nuwaasoot : Wejo koolol 2 keewal pine (Wideyoo)
Koolol keewal pine ɗiɗmol, yuɓɓinaama e Nuwaasoot tuggi 7 haa 10 feebariyee 2013. Pelle pine ngenndiije mbaɗii heen golle maantinɗe, hono pelle pine Wolof e sooninke e Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani. Hikka noon, heen fedde kala suɓii ko kewuuji tati ɗi yuɓɓinta e jammaaji tati ɗii. Nii woni Fedde Ɓamtaare Pulaar holliti, jamma gadano oo ko «pulaagu», jamma ɗiɗaɓo oo «hiirde wammbaaɓe», jamma tataɓo oo «hiirde pekaan».
Hiirde pinal catal F.Ɓ.P.M. to Nuwaadibu
Catal Nuwaadibu Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani e Goomu mum Ngatamaare, yuɓɓinii hiirde pinal mawnde nde hono mum wayri waɗde e wuro Nuwaadibu, ñalnde Aset 16/02/2013, to galle KASKAD. Faandaare catal ngal e juɓɓingol ndeen hiirde ko yuɓɓinde ndee hiirde ko ɗeeɗo geɗe : 1. Waɗde hirjino yaajngo e nder wuro Nuwaadibu, ko fayti golle fedde ɓamtaare pulaar, haa teeŋti e kuccam e golle fedde ndee jogii e oo sahaa.
Lappol Biraam
Biraan noddii hardaneeɓe yo ndarto njiimaandi, mbinnditoo. Biraam wul Dah wul Abeidi waɗi ngoon noddaango ko ñalnde alkamiisa 24 saawiyee 2013 to Neema. O woytii « caɗeele ɓe kawrata e leydii ndii fof ». Ko ɗoon o udditi «seppo haɓaade njiyaagu ngam ndimaagu» fotngo ummaade Neema jaaƴoo Nuwaasoot, woni 1 000 km.
Peeral.com no dartii, kono neeɓataa nde fuɗɗita gollugol
Banndiraaɓe tadduɓe,
Ɗuuɗuɓe e mon winndii lamndike men ko waɗi Peeral addaali kesum gila e hitaande yawtunde,
Hare mon nafii !
Nanondiral hakkunde ministeer jaŋde e porofosuruuji wonooɓe e diiño. Caggal kaltapilaaji keewɗi huunde e jannginooɓe duɗe hakkundeeje wonnooɓe e diiño e nder ministeer hee, ciifondiraama nonondiral hakkunde maɓɓe e hilifaaɓe oon ministeer. Cifti-nen, caɗeele ɗee ngari ko caggal nde kalifu ngenndi kalfinaaɗo jaŋde fekti 108 porofosoor sabaabu nde njahiino geddooji baɗnooɗi nder hitaande yawtunde ndee.
Uddugol doosiyee bonanndeeji : Goonga tawo
Ko ɓooyaani koo, halifaaɓe laamu nguu ina keewi wiyde wonde “doosiyee ndonaandi aadeeri uddaama!”. Ɗuum ko caggal nde horeejo e leydi oo e hoore mum haali hono ɗuum e “jokkondiral mum e ɓesngu to Attaar” caggal ɗuum e nder jaayɗe goɗɗe. Kono tan haalaluuji ardiiɓe hare jojjanɗe aadee, ko wayi no Mammadu Saar mo Fonadh, walla awokaaji, ko wayi no Faatimata MBay, maa waranaaɓe ɓee e koye mum en, walla huunde de depiteeji,
Wolde Mali : Suudu korndolli
Tuubaako Farayse gooto, ganndo mawɗo no feewi ko faati e Islaam e Arab, biyeteeɗo Mathieu Gidère, jeertinii wonde wolde Mali, sarii, saakii ownooɓe wonnooɓe Mali ɓee e nder leyɗe catiiɗe ɗum ɗee. « Maa ɗum jibin ngonka kesa e nder Afrik. Ko suudu korndolli denndaangal tarafikaaji : dorog, njogitaaje, kuutoragol diine. Mali wonnoo suudu. Hankadi, Muritaninaaɓe ɓee nana koota Muritani, Caadnaaɓe to Caad.
Jaaroore Ceerno Muttaar Taal
Allah dey ina teddini ɓiy aadama, ina yiɗi ɗum ; o wiyi : o heƴaani e leydi, o heƴaani e asamaan, kono omo heƴi e ɓernde maccuɗo makko. So allah wallii ma haa a waawii yaltinde e ɓernde maa hee kala ko wonaa Allah, tawa ko sabu Allah, maa yiy Allah heewa nde. Allah noon so yiɗii huunde, ɗuum naamndetaake so daɗii maa so ɓurii. Lekki mawki ɓurnooki leɗɗe mawɗe yanii, waɗde colli mawɗi ɓurnooɗi colli mbeemii, ganndo mawɗo diine lislaam ɓurnooɗo yoga e annduɓe mawɓe yanii,
Joɗnde 20siire Dental Afrik : Diskuur Jookunndaa Tarawore
Caggal bismaango e calminaali, o idii ko yettude leydi Ecopi sabu jaɓɓungal mawngal jaɓɓii ɓe ngal, o duwanni ɓe sabu sankaare Meles Senawi cankiiɗo ñalnde 21 ut 2012, ‘’mo golle mum njangtoytee janngo’’. O yetti ɓe o inniri «heedanooɓe Mali», hono Doktoor Yayi Boni gardiiɗo batu hooreeɓe leyɗe, Alasan Watara gardiiɗo CEDEAO, Belees Kompaawore e Jonatan Godluk maslooɓe kiris Mali e Isufu e Idris Debi e Makki Sal.
21 feebariyee, ñalngu ɗemngal muuynangal
Eɗen ciftina tan, gila 1999, UNESCO felliti, nde 21 feebariyee arti fof, siftorde ɗemɗe muuynaaɗe e semmbinnde ɗum en. So en mbiyii ɗemɗe muuynaaɗe noon, en kaalii ɗemɗe winndere ndee kala, sibu ɗemngal kala won muuynuɓe ɗum. Kono, foti ɓurde teskeede e feere UNESCO ndee, ko yiɗde hollitde yimɓe, wonde ɓural moni e mum en kala, ko huutoraade, gooto fof, ɗemngal mum ngal muuyni, sibu ko heen tan waawi reende neɗɗaagu mum, tee ko kañum ɓuri newanaade ɗum ngam marde gannde.
«Cukalel laaɓa juuɗe ñaamdata ko e mawɓe» (1)
«Cukalel laaɓa juuɗe ñaamdata ko e mawɓe». Heewnoo wiyeede noon, ko cukalon nehikon no feewi, njuumtukon. Ndeke, eɗen mbaawi innirde noon sukaaɓe ɗiɗo, ɓe mbiyaaka «so mawnii maa nattu», waɗɓe geɗe teskinɗe no feewi e hitaande 2012 ndee, sibu ko yiytuɓe huunde heddotoonde e defte, daartoyteende e defte ganndal, ɓeen sukaaɓe wiyeteeɓe wageeɓe.
Moƴƴere yoɓretee ko bonannde
Oon sahaa gooto mo peeje cakkittee ngam yaltinde leydi ndii kiris, laamu Asiis ina ɗaɓɓiri sosiyateeji tati jula mawɗo biyeteeɗo Buamatu (joom opitaal gite oo) nde njoɓata fotde miliyaaruuji 4 ugiyya. Ko ɓuri heewde e yimɓe mbiyi wonde « hay gooto meeɗaa yiyde ko wayi nii », tee ina cikkitii laamu nguu (walla Asiis e hoore mum) yiɗde bonnande Buamatu.
Feere Masawuud : Muritani tawo!
Ñalnde 11 feebariyee 2013, Masawuud wul Bulkayri hollitii miijo sakkiti ngam wallitde leydi ndii yaltude e kiris politik wuuri hannde oo. Ceŋɗe politik leydi ndii kala tawtoraama kewu ngu to Galle Mooɓondire, gila e CAD, haa e COD, haa e UPR e yahdiiɓe mum, e pelle renndo e hoohooɓe teelɗuɓe.
Likseyba : Jamma Seek Tijjaan
Jamma Seek Tijjaan to Likseyba Gorgol. Jamma altine 31/12/2012, ina hawri e jamma 17 ina jofi 18 lewru men dewo haaraan, fergo nulaaɗo (mo jam e kisal ngoni e mum oo) ina yahra e 1434, yuɓɓinaama to Likseyba, teeŋti noon to galle Seek Tijjaan e nder galle Al Hajji Umar Deh, jom konngi kaŋŋe lollinanooɗi e Fooyre Ɓamtaare e tonngooɗe mum ɓennuɗe ɗee.
Falnde Magaama : Nguurndam jaŋde
Ballal laamu to bannge nguura, tuuse e kaalis e leƴƴi nguura addaama, moni kala heɓii heen feccere mum. Paabi njeeygu nguura caɓorɗo yoɓi-heɓa ina kuɓtodini leydi ndii fof. Kono ɗum fof e wayde noon, to bannge jaŋde, sukaaɓe ina heewi lohre jibinnde caɗeele keewɗe.
Ñawu jofe ina gasna jawdi
E maayirɗe hitaande 2011 wonnoo ngoƴa fulɓe aynooɓe ko toɓaani ilaani, durngo jawdi alaa, nguura yimɓe weeɓaani ; ɗo dogee waɗii, ɗo fayaa ina woɗɗi, sibu ko maa keeri leyɗe taccee, hono Mali maa Senegaal. E maayirɗe hitaande 2012, ko ngoƴa ñawbuuli jawdi, na’i e ndammiri soklini fulɓe e hoɗdiiɓe mum en fof.
Ko ɓe miijii e wolde Mali
Almaami Mahmuud Dikko gardiiɗo Diiso Toowngo Lislaam leydi Mali : O wiyi « Ballal Farayse ngal luulndaaki Lislaam… kanngal kay, ngal ari ko wallitde ɓesngu juulɓe ñoolanoongu ». O ñiŋi kadi « naafigaagal Kataar e Misra e Tuunus » wiyɓe wonde « addi Farayse Mali ko ngam haɓaade Lislaam ». O ɓeydi heen « Ko Mali woni e caɗeele ko ina ɓura jooni lebbi jeenay,
Catal Baabaaɓe hesɗitinaama
Terɗe Catal Bababe ndenndii e batu kuɓtidinngu ñalnde 3 saawiyee 2013 e gardagol Musiɗɗo Mammadu Maamuudu Baal tergal yiilirde Ngenndi kam e Umar Mammadu Baal ganndiraaɗo Eliman, kalfinaaɗo eɓɓooji faggudu catal ngal. Yimɓe heewɓe tawtoraama joɗnde ndee. Ginol golle wonnoo ko :
Balɗe gadane wolde Mali
Wolde heblantenoonde ko ina wona lebbi jooni ndee, ummiima ! Nde fanndanooka jooni, kono, sabu golle ownooɓe jogiiɓe rewo leydi Mali gila ñalnde 22 marse 2012, Hooreejo leydi Mali e mudda, hono Jookunndaa Tarawore, noddii Farayse yo faabo ɗum en. Farayse ɓuuɓtinaani, sibu ko ñalnde 11 saawiyee 2013, balɗe ɗiɗi caggal naatgol ownooɓe ɓee e wuro Konnaa, laaɗe maɓɓe diwooje mbommbi tuddule ownooɓe to Gaawo, Leere, Konnaa, e goɗɗe …