Muritani : metteende nguurndam

0
1517

Geɗe kaawniiɗe ina ngaanni yimɓe hannde e leydi hee. Kulol ina ɓeydoo ñalnde kala : Waagaama too, hoccaama gaa, waraama too, yimɓe kultii hay yaltude, walla hiirde ladde. Ɗumɗoo noon ko gila e Nuwaasoot haa e nder gure goɗɗe leydi ndii.

Hecci hanki tan, ko kasoo takkiiɗo ardorde sanndarmori, sumi. Oon ñalawma gooto pellondiral waɗi nder ardorde kisal (siiretee), poliseeji tati maayi heen. Wonande cumu nguu, won wiyɓe ko kuuraa woni sabaabu mum, woɗɓe mbiyi ko gooto e sokaaɓe toon ɓee, buurnii nokku oo. Hay dara laamu haalaani, kono ine wiyee won gaañiiɓe heen. Ko laaɓi tan, ñalnde heen ammbilaas ñalli ko wullude; en nganndaa so tawii ko gaañiiɓe ittaaɓe kasoo too, walla ko gañiiɓe ittaaɓe to ardorde kisal too, nawetenoo opitaal.

Haa hannde e nder Nuwaasoot, ko ɓooyaani koo, sanndarmeeɓe nanngii yimɓe yannooɓe e arnooɓe yiylaade ɓuuɓol saraaji laawol Asiis. Nokku ganndiraaɗo heewde taƴooɓe warooɓe, walla yanooɓe e rewɓe.

Ɗumɗoo fof tawti caɗeele hoɗɓe e leeɗe saraaji wuro ngoo, sabu penaale e ɓorƴitgol yimɓe laamu nguu leyɗe miskineeɓe. Ɗum jiidaa e kuppiraaji kuuraa e ndiyam e caɗeele safaara e ɓeydagol ɓurtungol coodguuli nguura, sabu welmaa-njeyaa julaaɓe, e jeebagol laamu nguu fiyakuuji yimɓe kam e ngardiigu leydi ngu moƴƴaani.

Too, to Suwoyraat, ko teemedde neɗɗo mberlaa boowal, koɗorɗe mum en keliraa ‘katarpilaaji’, gerenaaduuji ullaa e mum en, camtaa matarakuuji. Hono ko waɗnoo to Felluuja e Tujuniin e Buhdiida, ɗoo e Nuwaasoot, ɗo leykal miskineeɓe teettanoo, woɗɓe ndokkaa. Egginaaɓe e nokkuuji mum en to Suwoyraat ɓee, ina njoginoo kaayitaaji mum en haa timmi, tawi ko laamu nguu e hoore mum (guwerneer nokku oo) siifi ɗum en, kaadam mum suwaa hay yoorde.

To Nebeykaat Lehuwaas e Termes, gure ɗe Asiis sosnoo, hunii waɗtude ɗum en tiimtorgal, ñalnde kala yimɓe mum ko seppuɓe ngam ɗaɓɓude geɗe ɓurɓe hatojineede, so ndiyam e nguura… Miliyaaruuji ɗi o yollunoo ɗoo, nana njaha ina ngoya, tee podooje keewɗe baɗanooɗe ɗoon ɗee fof, laatiima henndu yahooru nduya. Ɗum ina jeyaa e ko nanngunoo ɗoon ceerno Quraana gooto meseer haa wartii…

Nder Komin Ajuweer, to Adraar, ñawu kaawniingu ina hoɗii El Medaanaaɓe, sibu ngu heɓtiima ko ina wona 115 neɗɗo, tee ñalawma kala ñawɓe ko ko ɓeydotoo. Meer nokku oo wullii yo faabe, sibu ina huli yo a taw wonaa “paawngal Caaɗngol Rift”, ñawu ngu laamu nguu wiynoo wontaa heɓto hay gooto, caggal nde ngu yooɓii pittaali yimɓe tato, rarwane.

To ceɓtam fuɗnaange leydi ndii, to Fasala, ina wiyee wonde taƴooɓe mbarii toon neɗɗo, ngañii ɗiɗo woɗɓe, gorko e debbo. Wonaani lewru, ko ɗoon kaawmiraaɗo warnoo baaɗum sabu findinii ɗum, ko ɗoon kadi, e balɗe jawtuɗe ɗee, mooliiɓe tuwaareg en ceppunoo ngam wiyde hoto laamɗo Mali yillo Muritani.

Laamu Nuwaasoot haaɗaani ɗoon tan. Ngu yonaaka ko ngu waɗti yimɓe leydi maggu, e luulndiiɓe maggu, tumarankooɓe e nder leydi mum en, ngu waɗti ɗum en waasɓe ɓaleeɓe kurum. Ngu fellitii taccinde fitina maggu feewde e leyɗe keediiɗe ɗe njogodino-ɗen jotondire moƴƴe sanne, sibu jooni ngu ummaanii ko yaltinde yimɓe mum en leydi ndii. E nder ɗuum, ko ina 200 Senegaalnaajo taccinaama laawol gootol, sabu mum en yooɓtoreede waasde jogaade “kartal koɗaagu”. Ngaal kartal ngal laamu rokkirta e sifaa nguyka. Sibu ɗo adan ɗoo ngu wiyi ko ngal yoɓetaake, hade maggu yahtirde caggal nde ngu anndunoo yoga e tumarankooɓe ɓee mbinnditiima e karne binnditgol ngol ɗee.

Waɗde Muritaninaaɓe wonde caggal leydi ina paayi hannde, sibu ɓe ngalaano caɗeele e nder leyɗe Afrik ɗo ɓe ngonnoo ɗoo. Ɗeen leyɗe noon ngoondii ko joftotooɗe… Ɗee bone so kajaaka gila e law, hay gooto anndaa ko njibinta kadi. 1989 yejjitaaka tawo.

Seek Haydara (L’Authentique) / Fulo : BAB