Ganndal “SAWRU” (3)

Pulaar.org | SAWRU sooti ina nodda yontannde saanga dabbunde, waalo ina hurnaa, jaangol ina wutta gila mutal haa puɗal naange. Sagataaɓe worɓe e boombi ko gese maa pale ñallata ina kiwa colli e ɗeeleeli, gerle e woylelaaji (cooji), ina ndeena baaɗi (juuta laaceeje) e girji (daɓɓi/bamdi ladde). So naange e hoore yonii, colli panii, kulle keddiiɗe ɗee ñallinii, ɓe payta ñallirki maɓɓe, so ko lekki ɓuuɓki maa caali,

Sifaa : Anndude Fedde Ƴiiƴam mum, ina waɗɗii

Pulaar.org | Tuggi 22 haa 31 lewru mee 2014, Sifaa Hanki Pinal Hannde yuɓɓinii Lappol Hirjino fayde Diiwaan Gorgol e Diiwaan Gidimaka. Diiwaan heen fof ko gure ɗiɗi cuɓaa e mum ngam waɗde hirjino yowitiingo e REWINDO DEBBO COWIIƊO, kanum e DOKKIRGOL ƳIIƳAM.

Ɗii hirjinooji mbaɗaa ko e ballondiral e fedde adunaare wiyeteende FNUAP 

Diine : Ɓure Koorka Ramadaan

 

Occitannde adannde ko waawde jaggude : hono no Alla toowɗo o wiyri : “mi takkanii yurmeende koorka”. Ɗum woni ko to simoore ‘Mariyam’. Hol ko  firti jaggugol ? ko jaggude ɗemngal mum, jaggude yitere mum, reeno haalde ko boni e ndaarde ko fotaani ndaarde, walla haalde ko welaani nande, ɗum noon neɗɗo fuɗɗotoo  heen ko gila nde naange ummotoo faade e mutal naange, wonndude e anniya.

Waaju koorka

Pulaar.org - Diine | So koorka dariima, won ko koorɗo foti himmirande ko wonaa ɗoyngol ɓolol. Won ko njiy-ɗen e jumaaji e jamaaji so lewru koorka dariima ɗum feewaani ɗum yooɗaani : ko hol ɗum ? Ko hoorooɓe lelotooɓe e jamaaji tan ɗaanoo, ɓee paloo, ɓee cooroo, ɓee na kara, ɓee na kooƴa, ɓee na koyɗitoo. Tee ɗum fotaani wonde e jamaa sabu jamaa yiɗaa heen ko laaɓal, e softeende. Ɗaaniiɗo haa waɗti harde, oon kam seertii e laaɓal sabu so neɗɗo salliginiima, o leliima, ombo wonndi e sallige, o ɗaaniima ko juuti, 

Piilungal jaaltaaɓe tufnde Mboon

Ñalnde alkamiisa 19 suwee 2014 Mboon rewo e worgo yettinii faandaare mum e ballal Alla, so fiilde jaaltaaɓe mum tufnde. Fiilaa ko Alasan Hammadi Mbooc ɗiɗaɓo ganndiraaɗo Maalik Cillo jibinaaɗo e hitaande 1942 ɗo Ŋorel, e tawtoreede Elimaan Mboon Mammadu Muusaa Sih e Jaaltaaɓe kolongal Umar Aamadu Mbooc e Jaagaraf Mboon Baydi Sammba Sih e Farba Paate Muusaa Mboh e Ceerno Barooɓe, Jaandoogu Ceerno Yaal e Jaalaade e Jaagorga e Joom Bañnje Bah, e Joom Bañnje Soh, e Jaaltaaɓe Puri e Elimaan Puri e Jaaltaaɓe

Sankaare Juulde Layya : fulɓe ɓelsii ganndo ŋanaa

Pulaagu | Pulaar.org | O yahii, oo mawɗo jom "ARƊO AU COEUR DE LION"  (tiitoonde defetre o winndunoo). Ceerno Juulde Layya, Ganndo Afriki, laatinooɗo Ɗowoowo CELTHO 1977 haa 1997, tergal timmungal « Goomu UNESCO Anndeyankaagal ngam binndol Daartol Kuuɓtinngol Afrik ». Oo gorko newiiɗo, moƴƴo, jiɗɗo pinal mum e ɗemngal mum, mo tampataa, saŋkiima ñalnde 27 Juliyee 2014 to wuro Ñaamee (Niijeer), ko ɗoon o wirnaa ñalnde 28 nder "Cimetière Musulman de Niamey". Yo Geno yurmo mo yaafoo mo, yarna mo e beeli Kawsara .... aamiin.

Gollordu FONADH yowitiindu e jeyi leydi

Pulaar.org - Jeyi leydi | E ñalɗi 23, 24 e 25 suwee hitaande 2014, fedde FONADH (Mooɓondiral pelle ngenndiije daraniiɗe jojjanɗe aadee) yuɓɓinii ɗoo e Nuwaasoot, to Otel Tufeyla, gollordu yowitiindu e jeyi leydi e nder Muritani e dow gollondiral e UE (Dental Orop), e OXFAM, e gollidiiɓe Espaañ e PNUD (Tuugnorgal Ƴellitaare Fedde Ngenndiije Dentuɗe).

“Mandela day”, ñalawma windereejo Mandelaa

Ko UNESCO sosi « Ñalngu winndereewu ciftorgol Mandelaa », nganndiraangu e ɗemngal Engele « Mandela Day », ñalnde 10 noowambar 2009. Ñalngu nguu fiɓaa ko 18 sulyee hitaande kala, ngam mawninde golle Mandelaa, oon jaambaaro kaɓinooɗo Apartaayd, liɓi ɗum, woni ɓaleejo gidiiɗo wonde hooreejo leydi Afirik worgo. Ñalngu nguu waɗiraa kadi ko dowlinde deeƴre. 

Daartel leydi Almaañ

Innde mayri tigi-rigi, e ɗemngal mayri ko «Bundesrepublik Deutschland». Ndi woni ko e diiwaan Orop hakkundeejo. Heedi ndi bannge rewo ko «mer du nord» (maayo rewo) e leydi Danemark e «mer baltique», bannge fuɗnaange  mayri heedi toon ko Poloñ e Rippoobilik Cekoslowaki, heedi ndi bannge worgo ko Otris e Siwis, bannge hirnaange ko Farayse e Luksaambuur e Belsik e Pays-Bas. Yimɓe mayri tolnoyiima e 80 miliyoŋ aadee. Kayri woni leydi Dental Orop ɓurndi heewde yimɓe,

Jubbannde e daartol nokkuure Suwoyraat

Tiiris semuur (Tiris Zemour) ko diiwaan sappo e ɗiɗaɓo leydi Muritani (Mauritanie). Ko diiwaan ɓurɗo wonnde rewo leydi Muritani, etee o jeyaa ko e diiwanuuji ɓurɗi wulde, sabu makko wonnde e nder mbunndi-mbunndi ŋorol nguleeki (Tropique du cancer). O woni ko nder ɓernde saharaa, ɗo ŋakkeende ndiyam seedtini, sabu mawnugol jeereende saharaa ndee.

Sankaare Nadine Gordimer

Gooto e sagataaɓe rewɓe haɓatnooɓe e laamuyel paltoor Afrik worgo (Afrique du sud) sankiima ñalnde 4 sulyee 2014 ina yahra e duuɓi 90, to Johanesburg. Oo debbo jeyaa ko e yimɓe ɓe potaani yejjiteede e hare ndimaagu Afrik worgonaaɓe. O wiyetee ko Nadine Gordimer. Ko o binndoowo o wonnoo, binndoowo jom kuɗol tookangol, haa ko Apartaayd (Apartheid) salii huunde e binndanɗe makko caaktee e leydi hee. Ko ndeen darnde maantinde addani mo heɓde njeenaari Nobel e hitaande 1991.

Israayiil – Palestiin : hare nde siltataa…

So aɗa yiɗi faamde ɗum, maa ndutto-ɗaa ko ɓuri duuɓi 2 000 caggal. Ko e oon sahaa Roomnaaɓe (Romains en) keɓti Palestiin e wuro Jerisaalem ngoo. Ɓe ndiiwi yahuud en wuurnooɓe ɗoon ɓee. Yahuud en carii, caakii e jookli winndere ɗii kala. Ko laaɓi heen tan, nokku oo, ko nokku keewnooɗo kareeli gila daawaa-dawi. 

So korsa maayɗo waɗtii jibinde tanaaji

Aadee woni sellaa yiɗee, ñawa sannjanee, maaya woyee, sunanee, duusee haa hoɗorde mum sakkitere. Duusnooɓe ngartida e miijooji, tawta yunnginiiɓe no dute ena momta gite. Fotde balɗe, caaleeje ndarnee, kolce e ndammiri kirsee, maaro e nebam cumee ngam jaɓɓaade duwotooɓe e muññitooɓe jeyaaɓe e wuro walla ummoriiɓe e gure goɗɗe goɗɗuɗe maa ɓadtiiɓe.

Magaama yaniraama Jaale 2 mawɗe

Ko  Kapiteen Kebe ɓurɗo anndireede Bah Kebbel caŋkiiɗo to Farayse ñalnde aset 24-05-2014, o wiirnoyaa Magaama; ko o kooninke ngenndi o wonnoo, jaambaaro mo meeɗaa ɗeŋƴaade fiyannde hay gootol, ɗum seedtinii e wolde Sahara e Muritani : o waɗii heen golle jooɗɗe belɗe siimtude, kadi ko o neɗɗo caliiɗo yawaare, mbo jaɓataa banndum ɗawee hakke mum. Yoo Alla yuurmo mo, yaafoo mo, haarna mbo Aljanna. Aamiin.

Kawgel fuku 2014, teddungal rewɓe

Hikka ko haawnii waɗii e kawgel fuku ngel : ardii leyɗe kippuuji jaggondirɗi e kommbaa cakkitto oo, hono Almaañ e Arsaatiin, ko rewɓe. Ardii leydi njuɓɓinndi kawgel ngel, hono Beresiil, ko debbo. 

Kawgel fuku winndere : Almaañ nawii raay, 4ɓol

Almaañ, leydi nawndi raay hikka ndii, ko leydi nganndaandi no feewi e winndere hee. A ndi anndiraa waawde fuku bal, sibu ko ngol woni nayaɓol ko ndi nawa raay, a ndi anndiraa golwole winndereeje ɗiɗi ɗee : wolde adannde (14-18) e, haa teeŋti noon e wolde ɗiɗmere (39-45); e ndi anndiraa kadi wonde leydi ɗo ɓurnooɓe ƴellitaade to bannge gannde miijiyankaagal e siyaas njeyaa.   

Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto

 

 

 

 

 

 

 

 

Ina hawraa wonde ƴellitaare karallagal kesal kumpital ina jeyaa e geɗe ɓurɗe tammbaade ɓamtaare winndere ndee e ɗii duuɓi 30 cakkitiiɗi. Ina jeyaa mbiy-ɗen, sibu fannuuji goɗɗi ganndal kadi ƴellitiima no feewi. Kaawis nana ɗoo noon, sibu ɓurɓe maantinde e ndeen ƴellitaare karallaagal kesal, yoga e mum en ngalaa hay morso seedantaagal toowngal (ko wiyetee dipoloom toowɗo koo). 

Cellingol binndi : Pelle inɗe

Pelle inɗe ko nay :

- Pelle aadee

  • Teelal                            Keewal
  • Neɗɗo    oo          Yimɓe                 ɓee
  • Suka       oo          Sukaaɓe            ɓee
  • Debbo    oo          Rewɓe               ɓee
  • Gorko     oo          Rewɓe                ɓee

‘’Oo’’ e ‘’ɓee’’ ko pelle inɗe. Ina woodi inɗe tawi fedde mum en ko ‘oo’, etee ngonaa aadee. Ɗeen inɗe ina gasa tawa ko jiggaaɗe maa walla tawa ko ɗe dottaaɗe.

Funeeɓe heccondirɓe balɗe 24

Kaawis goɗɗo kadi. Ma a taw hikka ko hitaande funeeɓe. Ɓeya ko jaggondirnooɓe juuɗe, ɓeeɗoo ko heccondirɓe. Ɓeeɗoo funeeɓe sakkitiiɓe, mbiyetee ko Alexandre e Ronaldo. Heen gooto ina hecci goɗɗo oo balɗe 24. Ɓe njibinaa ko to Boston (Amerik).

Yummiraaɗo oo wiyetee ko Lindalva DaSilva (duuɓi 35) ; baabiraaɗo oo wiyetee ko Ronaldo Antunes (duuɓi 40). 

Limoore : rogere adannde, 0 haa 999

Rogere wellelde walla rogere go’wuuji walla rogere adannde (nde alaa innde). E winndannde men yawtunde (tonngoode 114 Fooyre Ɓamtaare), e njiyii no lime bellelle (walla goowuuji), woni lime sappo kuutorteeɗe ngam winndude : woni : 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9.

‘Hay dara’, winndirtee ko : 0. Won wiyooɓe ɓolum, won wiyooɓe ndiga.

Eɗen mbaawi suɓaade wiyde ɗum ‘haydara’.