E wiyde NASA, mahaaɗe aadee ine mbaawi waylude cetta kunal tallagol Ngawe (Leydi). Ko noon kadi, baylagol ngonka weeyo battinirta e heen, nde tawnoo ɗum jotondiri ko e baylagol peccitagol moɓe henndu dow leydi. Kono kadi NASA teeŋtinii wonde mahdi Siin ummanii ndii maa leeltin tallagol Ngaawe.
Ine teskaa ñalnde kala neɗɗo ine yiɗa mahde ko ɓuri toowde e ŋarɗude e mawnude, e hesɗude . Eɗen mbaawi limtude heen “Burj Khalifa” e “Taakaw Shanghai” e “Clock Towers”… kono haa teeŋti kadi e uddo moolanaango diƴyiito, lollirngo “Uddo Jooli Tati” (Barrage des Trois Gorges he Farayseere/ walla Sānxiá Dàbà he Sinuwaare) uddo ɓurngo mawnude e winndere ndee. Ko eɓɓaande moolanaande moolee, wonngo dow maayo Yangtsé to Siin. Ngo mahaa ko e nder duuɓi sappo e jeetati. Faandaare ndee ko eeltude maayo hulɓiniingo tawa ine naftoroo ɗum to bannge jaltingol yiite (kuuraa), ɗe leydi ndii hatojini no feewi to bannge ƴellitaare.
E wiyde Nokku Ngenndi Toppitiiɗo Ganndal Weeyo (Centre National d’Etudes Spatiales (CNES) mo leydi Farayse), e hitaande 2020 ndee, Siin woni goo he winndere ndee to bannge jeñtingol yiite. Kono uddo ngoo yaalataa ɗum nii, sibu ngo yeñtinta ko 3% nder ko leydi ndii sokli koo. Kono kadi, ɗum fof e waade noon, uddo ngoo ine waawi battinde e winndere ndee no diidorii, sibu maa ngo leeltin tallagol Leydi.
Ɗuum boom ine anndaa wonde (Winndannde NASA yaltunde e hitaande 2005 haali ɗuum) yerɓo leydi e sunamu (tsunami) 2004 kewnooɗi ndeen, mbattinii he tallagol Leydi, fawti heen : “kala kewu toɗɗiiɗo dirtere ñisre, ine battina e tallagol Leydi, tuggi baylagol ngonka weeyo (meteo) haa yettii dognugol oto”. Yerɓo leydi 2004 ɓosnii dillere leydi, raɓɓiɗinii njuuteendi ñalawma fotde 2,68 ujuneɓal leƴƴannde. So mbalka uddo “Jooli Tati Siin” heewii ndiyam, ka waɗata 40 kiloomeeteer kibbu ndiyam. “Ndee dirtere ñisre maa ɓeydu njuuteendi ñalawma fotde 0,06 ujuneɓal leƴƴannde, ɓeyda murliɗgol Leydi ɗo hakkunde ɗoo, ɓeyda berɓiɗgol mum to dow too”.
Huunde e grɗe teskinɗe ɗee eɓɓaande ɓujeere
Uddo ngoo mahaa ko he dow maayo Yangtsé, nder diiwal Hubei, to Siin. Paandaale maggo dowrowe ko yeñtinde yiite laaɓɗo, kesɗitintooɗo, e hanndaande ile ngam reende diiwe takkiiɗe yupporde ndee faddanooɗe ile boomooje, e newnude befagol he saraaji uddo ngoo.
Njuuteendi maggo ko 2 335 meeteer, tooweeki mum ko 185 meeteer, e njaajeendi diiñorde ndee ko 115 meeteer. Ko ine wona 27 miliyoŋ m³ betoŋ huutoraama heen : (ko ine maha 100 tiboore Khéops). Yupporde (Mbalka) uddo ngoo ine nawa hedde 39,3 miliyaar m³ ndiyam nder 1 045 km² wertallo (ko yerondiri e mawneeki Pari e saraaji mum). Njuuteendi makka ko 660 km. Ango yeñtina hitaande kala 100 TWh (tera watt waktu), woni 10% ko leydi Siin yeñtinta yiiite. Kuuɓal njaru uddo ngoo ko hedde 37 miliyaar dolaar (millo). Ngo mahaa ko he nder duuɓi 17 (1994-2011). Fotde 26 000 neɗɗo ngolliima heen.
Ine hawraa ko kanngo woni uddo diƴ-yiito ɓurngo mawnude he winndere ndee. Ko ngo maande ñeeñal e karoliɗgol Siin to bannge karallaagal e mbaylaandi.
Uddo Jooli Tati ko eɓɓaande yeeɓeteende sabu karoliɗgol no golliraa, kono kadi ñiŋaande sabu baɗte mum he renndo e taariindi. Kono, ko waawnoo heen wonde fof ko yeru moolanaaɗo kattanɗe aadee waylude taariindi baylugol jaajngol.
Bookara Aamadu Bah