Maale baylagol ngonka weeyo

0
178
Ɓeydagol nguleeki weeyo

Fedde aduna toppitiinde ngonka weeyo (Organisation météorologique mondiale (OMM)), he nder ciimtol mum kesol ko ɓooyaani, woytiima ɓeydagol tolno gaasuuji ɓeydooji nguleeki, ɓeydagol nguleeki dow leydi, e dijjiɗgol maaje, ƴerngo maaje e caaygol penndiiɗe.

Hannde, ñalnde kala, yimɓe ine njiyra gite mum maale baylagol ngonka weeyo, haa teeŋti noon e ɓeydagol nguleeki : toɓooli ɗufaan, ile mawɗe, yoorooji, cumuuli ladde mbeñcitɗi nguurndam ngaadoraaɗam ujune-ujune yimɓe, mbonni dañe ko ine tolnoo e miliyaaruuji keewɗi dolaar.

Ciimtol ngol hollitii wonde, hono hitaande 2023 maaynde ndee e wulde, meeɗaa waɗde. Hono duɓɓi sappo ɓennuɗi ɗii e wulde meeɗaa waɗde. Ciimtol ngol hollii kadi wonde « baylagol ngonka weeyo haaɗaani tan e ɓeydagol nguleeki. Kono engol teskii ɓeydagol nguleeki maaje, e caaygol penndiiɗe to gulli Leydi, ine hulɓinii no feewi ». Aduna oo fof ine hawri wonde sabaabu gadano nguu mbayliigu ko aadee e hoore mum :

Golle aadee baaɗe no kuutoragol yakawere ɓarakke (geɗe ƴulɓe, petroŋ, gaas), lewgol dunli e ndema uddiika, ko geɗe jaltinooje no feewi gaasuuji ɓeydooji nguli.

Lewgol dunli : lewgol dunli ine usta kattanɗe Leydi moɗde gaas ƴulɓo.

Kuutoragol geɗe wayliwal ko wayi no gaas filsideer (CFCs) e kilim moƴƴaani e laral oson, ndeke ine ɓeyda nguleeki weeyo.

E tonngol, ɓuri saabaade ɓeydagol nguli weeyo ko golle aadee (yimɓe) jaltinooje gaasuuji ɓeydooji nguli weeyo, tee jogiiɗe baɗte memotooɗe he ɗaŋre men (Leydi), ko wayi no ɓeydagol nguli, caaygol penndam, kam e kewuuji ceɓɓitti. Ko yiyetee jooni koo ine seedtoo ɗuum.

Mbiimtam ndiyam (so a fasnii ndiyam, aɗa yiya ko wayi no cuurki nii ina wiimtoo, ko ndiyam wonti ɗoon cuurki). Gaasuuji gaddoojii seer ɗii kala so ndenndinaama, mbiitam ndiyam wonata heen ko 70%. Kono, nde tawnoo ɗam ɓooyataa e weeyo (balɗe 10 so heewii), batte majjam e ɓeydagol nguleeki ina pamɗi (ɗam wontata ko duule walla lay). Yanti heen, wonaa golle aadee ngaddata ɗum, sibu ɗum jeyaa ko e baylagol diƴƴe gaadorangol.

lGaas ƴulɓo (CO2) e gaas biyeteeɗo metaan walla won ɗiin gasuuji ummotooɗi e « filtoks », walla ɓuuɓnooji (gaasuuji filsideer ekn ) walla kadi ko wiyetee Oson koo, ko gaasuuji gaddooji « seer » ɓooyooji no feewi e nder weeyo (hakkunde duuɓi 20 e duuɓi 50 000), tawi yoga heen ko aadee saabii ɗum en. Gaas karbonik ina waawi wonnde 100 hitaande e nder weeyo. Omo jogii iwdiiji ɗiɗi : kuɓɓugol geɗe ummiiɗe e ɓarakke nguurndam (petroŋ, ƴulɓe, cuurki laaɗe ekn) walla ustagol leɗɗe (maaygol dunli, walla cumu ladde ekn). Ko neɗɗo woni sabaabu ko ɓuri heewde e makko.  l  l Gaas biyeteeɗo metaan oo ne ina waawi wonde e weeyo fotde duuɓi 14. Omo waawi ummoraade e sato (alaa ko neɗɗo woni heen) e nokkuuji leppuɗi e ñolgol puɗi … walla o ummoroo e ndema (gese ilneteeɗe) ekn 

l Gaas biyeteeɗo protoksid asot (N2O) heewi ummoraade ko e ndema (engere) walla kuɓɓugol batte nguurndam, walla e golle mbaylaandi (isinaaji).  l Gaasuuji kuutorteeɗi e « filitoks » walla e « filsideeruuji » maa kilimatiseeruuji ekn … ko neɗɗo woni sabaabu mum en. Eɗi mboni e weeyo no feewi.  l Gaas biyeteeɗo Oson oo, maa rennda e on ɗiin gaasuuji goɗɗi nde jogoo batte ɗe moƴƴaani e weeyo. Bonannde makko kadi fawii ko e nokku ɗo o tawetee : won e nokkuuji (tooweeki hakkunde 12 e 50 kiloomeeteer) o ɓuuɓtintu weeyo (ɗo omo moƴƴi e men).

KO FIRTI « SEER »

Ko ɓuri heewde e cereeli naange taccat weeyo, njana e leydi, ngulna ɗum. Leydi ne, wukkita huunde e kiin nguleeki feewde e weeyo. Mbiimtam ndiyam e gaas ƴulɓo (karbonik) e gaasuuji goɗɗi (woni gaasuuji gaddooji seer) moɗa kiin nguleeki, kaɗa ɗum ŋabbude, nii woni ɓeyda nguleeki weeyo. Ko ɗum woni ko wiyetee « seer ».

Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.