Ñippagol jihaadi he Afrik hurnaange

0
83
Abuu Sih
Abuu Sih

Jihaadi e wahabiyaagal e islaamiyaagal e « Musiɗal juulɓe », caggal nde cuggi to aarabeeɓe, nana etoo ñiɓaade he Afrik hirnaange e hakkundeejo !

Ko ɗii miijooji islaamiyankooji cakkii firtaare fuɗnaange hakkundeejo, leeltini ƴellitaare mum to bannge faggudu, kaɗi leyɗe aarabeeɓe seertude e njiimaandi leyɗe hirnaange, caabii uujo annduɓe e sukaaɓe faade leyɗe hirnaange ngam yiylaade jam e kisal e nguurndam moƴƴam.

Ko hooreeɓe dowlaaji e laamuuji ɗi ndewaani laawol, leefɗi, jamfankooji, paltoreeji, njaɓɓii jihaadiyankooɓe he afrik hirnaange.

Leƴƴannde daartol

1. Ko Sheex Muhamad Bun Abdul Wahaab, jibinaaɗo he 1703, sankii he 1791, sosi miijanteeri Wahaabiyankaagal.

Ko dillere mbayliigu kesere, innitortoonde Salafiyaagal e Sunniyaagal, noddoore he duttagol he kitaab (dreftere Quraana teddunde ndee) e sunna (aadaa nelaaɗo Muhammad (JKM)) tawa ina siyna sariya lislaam nder nguurndam juulɓe ñalnde kala. Nde daranii ko haɓde e bidaa e ceerndugol diine e nguurndam renndo, sibu wonande nde, ɗum jeyaa ko he koomte « jiimooɓe waɗboniiɓe » ɓe ngalaa ko ngoɗii, tawi faandaare mum en ko seerndude diine e Laamu.

Ɓe njiɗnoo ko rewrude taaɓal-taaɓal haa ɓe njettoo e ciynugol timmungol Salafiyaagal, kam e mahtagol ngootaagu juulɓe, hono no waanoo e yonta nelaaɗo e Salafeeɓe, tawa ine reenii kala ko seerndata juulɓe.

E nder ɗuum, ndee dillere wahaabiyankoore jaggiri huunde e laabi diine – yeru Suufiyankooɓe – ko majjuɓe ruttiiɓe e bidaa. Huunde e salafiyankooɓe boom ko Renndidinooɓe (Mushirikiin), walla rewooɓe genaale e Seernaaɓe.

Nde Salafiyankooɓe ɓenni, dillere « Musiɗal juulɓe » woɗnde feeñi, nde sarii no feewi to :

ɗeɓi-nduunde to Inndo (Jamaat al islaam to Inndo), ittijaahi Al islam to Turki (Nahdaa), Hizbu (Heerto) Salam Watani to Turki, Hizbu islam to Kurdistan, Jabahati Al Qawmi Al islam to Sudaan, Harak Hamas to Palestiin, e Jabahat islam Li ingas to Alaseri. 

Ɗee dille e dille goɗɗe peeñɗe caggal ɗuum, hono no Al- Kayda, Dayesh, ko dille jihaadiyankooɓe boomɗe leyɗe mum en to fuɗnaange hakkundeeje e to Afrik rewo, ɓe mbari juulɓe hono maɓɓe nii, sabu jaggirde ɗum en no heefereeɓe nii.

Ko sakkitii koo, won annduɓe e laamɓe Sawuud etii riiwde ɓe rewrude e kaɗtugol Wahaabiyankaagal to Arabii, ngati ko ɗum juumre  daartol mawnde fotnde safreede, kono ɗum leelii ngati tawi wahaabiyankaagal jibinii pelle e dille lislaamiyankooje keewɗe, ɗe kanndotaako.

Ɗee dille nattii heɗanaade annduɓe (Ulemaa en) sawuudnaaɓe e annduɓe lislaam to fuɗnaange hakkundeejo, luulndoriiɓe Jihaad maɓɓe oo jamirooje Quraana  e hadisaaji, sibu ɓe njaggiri ɓe ko no annduɓe waɗirooɓe fatwaaji mum en he nafoore laamɓe e hooreeɓe leyɗe arabeeɓe wonanɓe ceerungal diine e nguurndam renndo, ɓe inniri ɓe annduɓe Dolaar.

Ko goonga noon annduɓe aarabeeɓe heɓtinnooɓe Jihaadiyankooɓe e dille murto, ŋatii peɗeeli mum en, njaafnii caggal nde teskii bonanndeeji e maayɗeele yimɓe.

MUSIƊAL JUULƁE

2. Ko Sheex Hasan Al Banna (1906-1949), sosi dillere « Musiɗal juulɓe » (ixwaan Al Muslimiin), to Misra.

Ndee dillere jeyaa ko e dille kese yonta men, ɓurɗe mawnude. Nde daranii ko duttagol he lislaam, hono no Quraana e sunna mbiyri nii. Nde noddi juulɓe nde ciynata sariya lislaam nder nguurndam mum en ñalnde kala, tuugnaade e binndanɗe lislaam. Nde salii kala ceerndugol lislaam e Laamu, nde riiwtiri, doole mayre no potirnoo, kala enndugol seerndude lislaam e laamu he nder duungel arab e nder leyɗe juulɓe.

Ko dillere ñiɓiinde e nder leyɗe winndere ndee kala, haa teeŋti to Fuɗnaange hakkundeejo, to Magreb arab, to Afrik ɓaleejo, e to Asi. Feere mayre ko soɗaade nder partiiji politik walla sosde partiiji ɗi heerorii nder leyɗe ɗo juulɓe ɓuri heewde. Ande wallittunoo kadi dille ndimaagu, hono Hamas to Palestiin. Ɓe kawii woote hooraagu leydi e cili keewɗi.

Hoohooɓe hiisɓe ngardiima ndee dillere, hono no Hasan al Banna, ɓadiiɗo miijooji Jihaad, cosɗo nde oo :

  • – Hasan Hadibi, 1950 (1891-1983).
  • – Dayed Utbu (1906-1966).
  • – E woɗɓe, waaɓe no :

Yuusuf Hawas e Abdel Fatah Ismaayiil, jeyaaɓe e miijiyankooɓe mawɓe caggal Al Banna, e Sayed Utbu. Hoohooɓe tato mawɓe ngardiima heen goomuuji mawɗi. Ine jeyaa e maɓɓe, ɓeen hiisɓe ɓadiiɓe Jihaadi, semmbintunooɓe ɓiɓɓe yummiraaɓe mum en nde mbaɗata Jihaadi he nokkuuji hee kala. Ɓe njerɓinii leyɗe juulɓe keewɗe, yeru to Mista e yonta Gamaal Abdel Naseer e Anuwaar As Sadat, e to Tuunus e Libi, e to leyɗe goɗɗe. Won e hoohooɓe dillere ndee sokaaɓe, won heen waraaɓe caggal nde ñaawaa.

Dille salafiije piɓiiɗe baaɗe no dille wahabiyankooje e « Musiɗal juulɓe » mbattinii he miijooji jihaadiyankooji keewɗi, nder leyɗe juulɓe. Aɗe peeña e kala yonta. Ɗii goomuuji jihaadi boomɗi leyɗe arab keewɗe, meeɗaa yettaade paandaale mum en : so waawnude sariya lislaam nder leyɗe arab. Ko he hono majje banndiraaɓe men afriknaaɓe tuugotoo hannde ngam umminde jihaadi cuuɗi men. Ɗe ngallii sibu alaa fof ɗo ɓe kattani, nder leyɗe arab, sompude ndenndaandi lislaam ɗo sariya lislaam siynetee ! Leyɗe jogiiɗe innde ndenndaandi lislaam, ko gonnooɗe ɗuum ko ɓooyi, yeru Arabi Sawuud, Iraan. Ine waɗi he ɗeen tiitoriiɗe noon, kono ko he innde hee tan haaɗi, kono ɗe meeɗaa siynude sariya lislaam piɓiiɗo, yeru Muritani.

« En njaɓii Jihaadi, kono no wiyraa he binndi ɗii nii, wondude e jaɓgol juulɓe e yamiroore nde Waali Al Amri ; (Laamiiɗo Juulɓe), kono hay gooto yamiraaka huccinde njogitaari he ɓe ngonaa juulɓe, alaa noon ko haali he juulɓe » !!!

 JIHAADI NDER AFRIK NGAM SOMPUDE DENNDAAƊE LISLAAM WALLA YERƁINDE LEYƊE MEN HAA ABADA .

Hay so tawii dente ɓuraaɗe keeweendi to bannge diine, e leƴƴi ɓuraaɗi keeweendi ine ngoodi he leyɗe arab, ko ɓuri heewde heen, haa teeŋti to sorfundu (golfe), ko arabeeɓe hakke 90%, walla wontuɓe arabeeɓe sabu marde ɗemngal mum e pinal mum, walla yiytotooɓe he ngal ɗemngal. Puɗdi luural ngal woni ko e eddaaji miijiyaagal lislaam kam e dille mbayliingu. Ndeke ɓooy juutde fof maa pusu nguu darto.

Musiiba kaa ɓuri hulɓinaade ko he Afrik, sibu ko leƴƴi keewɗi, ɗemɗe ceertuɗe, pine ceertuɗe, diineeji ceertuɗi, nguurdi he leyɗe men. Leydi ngootiri ine waawi waɗde fotde ɗemɗe 30 haa 50 ; walla nii haa teemedere wonande Niijeriyaa ; haa 500 wonande Kamaruun. Ngal keewal ɗemɗe e leƴƴi fotaano soomande leyɗe ɗee tanaa, so tawiino en maldanooma e laamiiɓe jogiiɓe hakillaaji moƴƴi. Musiiba ɓurɗo bonde e men ko ɗum ɗoo. Kiite men ko ɗee ɗoo :

1. Sukaaɓe men haangɗiniraaɓe ɗee miijanteeje Wahabiyaagal, Salafiyaagal, Musiɗal juulɓe, jihaadiyaagal, nattuɓe miijoraade no Seernaaɓe men tedduɓe ɓee, anndinɓe ɗum en oo diine no miijortoo nii.

2. Ardiiɓe en ɓe ndagaaki.

3. Salaare jaɓondirde gooto fof no tagiraa nii, tawi wonaa no woɗɓe njiɗi mbayen nii.

Janngini en lislaam ko taaniraaɓe men, ɓe coomdi he makko paarnorɗi men, rewrude e laawol (mazhab) Maalik gootol wonande Afrik hirnaange oo kala.

Ndaa boom, hono no kollir-ɗen ɗum dow too nii, miijiyankaagal mbayliigu nder Afrik hirnaange ardaani e salafiyaagal.

Finnde mum ko Al Hajji Mahmuud Bah mo Jowol (Muritani), nde ummitii Makka hedde hitaande 1941, umminiino dillere ƴeewtagol binndanɗe dewal. No o faamiri Quraana nii ine luurdi e faamamuya yoga hoohooɓe diine suufiyankooɓe wonnooɓe he nokku hee.

Ñiŋooje Ceerno Yuunus faade e laawol Tijjaan e laawol Murid en njeyaa, kam enne, ko e ndee dillere mbayliigu no diine foti rewreede he nder Afrik hirnaange. Kono hay gooto e ɓee ɗoo meeɗaa yamirde kuutoragol ndoolndoolaagu ngam waawnude diine.

Ko maa kitaale 1975-1980, nde sanɗaaji janngoynooɗi to leyɗe arabeeɓe puɗɗii artude, nde miijooji mbayliigu fuɗɗii jogaade mbaadi salafiyaagal ceɓɓitiingal, dooldooliwal.

Huunde haawniinde : ɓiɓɓe hoohooɓe diine suufiyankooɓe ine jeyanoo e salaafiyankoɓe seɓɓitiiɓe ɓee. Ɓee sukaaɓe njahii haa takki jinnaaɓe mum en wonde « Mushrikiin » en, woni renndidinooɓe.

Hay so tawii ko seeɗa e maɓɓe keddii hannde he Afrik hirnaange, laamiiɓe ɓee ine poti waɗtude e maɓɓe hakkille no feewi, e ummanaade haɓaade miijooji maɓɓe rewrude e peeje miijaaɗe no moƴƴi, e ballal jannguɓe e wiɗtooɓe woɗɓe.

Laamuuji dagtoriɗɗi

Hono no holliraa dow nii, woni he leyɗe men ko dente ɗemɗe e pine ceertuɗe. Leñamleñamaagal e ñoofaare nder ɗemngal alaa ɗo feeñataa he nder Afrik. Hooreeɓe leyɗe men ine keewi huutoraade ɗum ngam heddaade he laamu.

Ndee fenaande e ngal leñamleñamaagal ngal laamuuji men nduñtata ine ngaddana won ɗiin leƴƴi jattinaade. Leƴƴi ɓuraaɗi keeweendi, joñaaɗi, walla leƴƴi kiiɗaaɗi ine tawee he winndere hee fof, nder leydi kala. Ɓooy juuti fof ɗi mbattinta ko murtande laamuuji leyɗe majji.

Ndee mettere ko feetere jerɓingol leydi, ko docotal ngal seɓɓitiiɓe fof korsini, kuutortoo ngam diiñaade no moƴƴi.

Won hooreeɓe leyɗe e laamuuji calii ardoraade leyɗe mum en nuunɗal e potal. Ɓuri ɗum bonde nii won hooreeɓe leyɗe e yimɓe politik njoganii huunde e leƴƴi mum en ngañgu, ine kaɓoo ɗemɗe mum en e pine mum en, njoña ɗum en.

Ngonka Saahal ine seedtoo ɗum. Addani jihaadiyankooɓe doolnude to Mali e Burkina e Niiseer ko ŋakkeende nuunɗal ardiiɓe mum en dagtoriɗɓe, hoore-am-hoorameeɓe, mawnikiniiɓe. Hol no hooreejo leydi rokkirta leñol mum e koreeji mum njogitaari ngam momtude leñol goɗngol, tawiyine huutoroo hujja puuyɗo wonde jihaadiyankooɓe njeyaa ko he ngool leñol ?  Mbele ɗii kaaɗi ine mbaawi mahde renndo tamiingo ?

Sikke alaa ko alaa ! Tee jihaadiyankooɓe ine kuutoroo ɗum, sibu baayeeji daɗɗi he maayde kure konu e milisaaji jogitiiɗi ardiiɓe ɓe ngalaa hakkille, bonɓe anniya, mbattinta ko tawtoyde konu jihaadiyankooɓe.

Feere majjum ine newii, hono no Patrice Talon, hooreejo Benin cakkitiiɗo toɗɗeede oo waɗiri nii, so jooɗodaade e hoohooɓe e jooɗaniiɓe Fulɓe Benin tooñaaɓe, ɓe won ngaal jeeyngal seyfitta, ñalnde 27 bowte 2024.

Ine newinoo, ardiiɓe Mali e Burkinaa e Niiseer potnoo ko waɗde hono noon, ɓe potnda ɓiɓɓe leyɗe maɓɓe kala. Ko ɗuum tan waawi faddaade jihaadiyaagal e kala musiiba ummoriiɗo boowal : potal leƴƴi e compugol ɓiyleydaagu ngu yimɓe fof njiytotoo he mum.

Ɗemɗe ngenndiije :

Unesco e huunde e pelle nana etoo daɗndude ɗemɗe paayaaɗe, walla nii wuurtinde ɗemɗe maaynooɗe. E oon sahaa gooto, huunde e hoohooɓe afriknaaɓe ine njiyloo huutoraade ɗemɗe oropnaaje walla ɗemngal ngenndiwal gootal, ngam suumde ɗemɗe ngenndiije keddiiɗe ɗee !

Jooni noon, hol no neɗɗo wiyrata ine seerta e koloñaal (jiimoowo) tawa ine ƴetta ɗemngal ngenndiwal gootal nder ɗemɗe keewɗe, wiya ine lomtinira ɗum ɗemngal koɗal ngal ?

Hol no neɗɗo teeŋtinirta ndimaagu ngenndi tawiyine huutoroo peeje ɗe koloñaal huutortonoo, so fawde ɗemngal gootal dow ɗemɗe keddiiɗe ɗee fof ?

So tawii, e nder ɗemɗe jiɗaaɗe momteede ɗee, ine waɗi heen gootal ngal ko ine tolnoo e feccere yimɓe leydi kaalata, tawi kadi ko ngaal woni ɗemngal gootal kaaleteengal he leyɗe keewɗe, kaaleteengal he ko ine ɓura leyɗe 20 Afrik, waɗde oon politik ɗemɗe ko warhoore, ko warleñol kersiniiɗo.

He nder ɗemɗe taccikeeriije Afrik, Pulaar woni ɗemngal gootal afrikeewal baawngal wonde ɗemngal ñootowal, jokkondiroowal diiwanuuji Afrik ceertuɗi.

Deeƴre Senegaal e mahondiral renndo mum.

So tawii hannde, he nder Afrik, Senegaal ko yeru leydi ndeeƴndi, ndi yimɓe jamyamɓe, ndi konu nehiingu, wonaa sabu ekkol tuubakooɓe keso oo, wonaa sabu waɗooɓe politik. Ko sabu nehdi galleeji seernaaɓe nehi ɓesngu Senegaal, tuugnaade e binndanɗe Al Hajji Umar Taal, Sheex Ahmed Bammba, Sheex Al Hajji Maalik Sih, Sheex Imam Laay, Sheex Baay Ñas, e woɗɓe ɓe en mbaawaa limtude kam en fof. Fof noon woni ko e yooleede.

Hol baɗɗo ɗum ? Ko ronooɓe galleeji seernaaɓe ɓee ? Walla ko waɗooɓe politik ɓee ? Walla ko sukaaɓe Senegaal caggal lomlomtondiral ngal ?

Sikke alaa fof na heen ! So a miijtiima, hay so en njahaani haa mbunndi mbunndi saɗeende ndee ngam sunnaade geɗe ɗee kala, gootal he ɗee dente kala won ko waɗi heen ko foti heɓtinde, wonande kala ko jogori heɓtoyaade Senegaal janngo.

So tawii ronooɓe galleeji diine nattii ɗiggude e ɗooftaade, wonaa kamɓe tan mbaɗi ɗum, ko sabu kadi baylagol hakkillaaji e jiyle ɓeeɗoo almuɓɓe, sibu won e maɓɓe nattii yiyreede no baabiraaɓe mum en nii, kadi aɓe kaɓɓii no feewi e kaalis e nguurndam mbelɗam, kono bonannde ndee ummoraaki bannge maɓɓe.

Bone ɗee ummorii Sengaal ko e sukaaɓe mum e dawriyankooɓe mum. Gila laamu waylii, Senegaal woni ko e taƴondirde e jikkuuji mum moƴƴi, kam e piɓle tammbiiɗe mahagol renndo mum. Dawriyankooɓe ɓe ngalaa faayiida e ronooɓe galleeji diine ɓe ndonaani moƴƴi idiiɓe ɗum en ɓee, waaɓe no Senngoor, Juuf e Wad.

Nder laylayti renndo, leñamaagu, bonneedaagu e ngañgu hakkunde leƴƴi nana ƴellitoroo doole, ɓiɓɓe leydi ine mbonondira.

Ngenndiyankaagal fuunti funeere, ngal nafataa leydi e renndo, ine etoo seɓɓitinde cukaagu ngu finaani, tawiyine huutoroo jiiɓru.

Tonngol

Miɗo nodda denndaangal ardiiɓe afriknaaɓe nde kaɓɓondirta e ɓesnguuji mum en, ɓe karmina paltoor, leƴƴiyankaagal e jinngere, sibu ko ɗee jaaste ngonoyta janngo doole gaño ummoroytooɗo en boowal e nder fof. Njiimaandi mbonndi ndi nguurno-ɗen les koloñaal ndii, ine foti findinde gooto e men kala, mbele ine miijoo janngo, tawa eɗen naamnitoo koye men naamne kaanɗe ɗee. Hol to paadu-ɗen he ɗee ɗemɗe Orop e Asi ?

Hol no mahirten dowla keewal leƴƴi ɗooftiiɗo keewal eddaaji mum ?

Hol dawrugol e hol mbaadi demokaraasi pot-ɗen suɓaade ngam deeƴnude leyɗe men, ndaɗnden dowlaaji men he pusgu ?

Kala laamu ngu waawaa waɗde potal e nuunɗal e mahondiral renndo nder leydi mum, ko jihaadiyankooɓe e goomuuji bonnooji njogori yerɓinde ɗum. Eto-ɗen wuurtinde ɓure men, neesu men, aadaaji men, ko aldaa e paltoor, ndokken gooto fof jeyi mum, ngaawen jiɗondiral hakkunde men, paarnoro-ɗen wonde Afriknaajo.

  • Ñalnde 02/01/2025
  • He kuɗol ABUU SIH
  • Fulo : Bookara Aamadu Bah, hooreejo F.Ɓ.P.M.

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur la façon dont les données de vos commentaires sont traitées.