Fedde Nafoore Faggudu (GIE) Dental Yaakaare Ndema e Ngaynaaka (DYNN), renndinnde 18 koppe ndema kolongal Saye (Casier Pilote de Boghé – CPB), yuɓɓinii batu mum Kuuɓtodinngu 9ɓu ñalnde 20 abril 2025 to Ɓoggee, e gardagol Hooreejo Diiso Njuɓɓudi mum, hono Ibiraahiima Kayyu Ngayde.
Wiyde ndema ko salndu teeŋtungu wonande faggudu Muritani, e kisal nguura e ƴellitaare dowri, ma a taw ko yiɗde haalde huunde nde meeɗaa waɗde jeddi. He nder ɗuum, juɓɓingol Batu Kuɓtodinngu Dental Nafoore Faggudu (GIE) wiyeteende Dental Yaakaare Ndema e Ngaynaaka (DYNN), denndinngal 18 koppe kolongal Saye (Casier Pilote de Boghé), ko huunde mawnde no feewi. Nguun batu, njooɗiingu ñalnde 20 abril 2025, teskinirii daawal kesal nder njiylawu kisal nguura e ñawndugol caɗe coomiiɗe he leydi, kaɗɗe kattanɗe ndema nokku oo ƴellitoraade no haanirta nii.
Golle laaɓtuɗe…
Ciimtol timmungol ko ardorde DYNN gollii he daawal saawiyee 2023 haa mars 2025, waɗaama he Batu Kuɓtodinngu hee. Kadi woni fartaŋŋe ɓetde ko gollaa, caɗeele kawraaɗe, e kuccam wonande Gie-DYNN. Laaɓtugol huufo ngalu Dental ngal kam e laaɓtugol ciimtol ngol, ɓeydii hoolaare hakkunde terɗe koppe ɗee e ardiiɓe ɓee : geɗal jojjungal ngam rokkude yimɓe fof coftal jokkidde golle e daraade darnde yuumtoore.
Tiiɗnitaare mawnde caggal gallugol piɓondiral e AA Inc.
Toɓɓere faatunde e piɓondiral baɗdanoongal e fedde ameriknaare wiyeteende African Agriculture Inc (AA Inc), ine jeyaa e toɓɓe ɓurɗe haaleede he joɗnde hee. Teskaama tan ciynugol piɓondiral ngal won ko ɓelsini remooɓe ɓee haa heewi to bannge dañal. Tee niilnugol maggal, laawɗinaangol he nowammburu 2024, ko seede tanaaji coomiiɗi he nanondire baɗdeteeɗe e gollodiiɓe hakkunde leyɗeele ɗe cunnaaka no moƴƴi. Kono tan, no ardorde Gie-DYNN gollorii ɗum nii, wondude e ballal laamu, ine holla wonde dental ngal ko tiiɗngal, pellitngal reende nafooje renndo mum. Ɗaɓɓugol lomtinaneede ko waasaa koo kam e kunagol laamu nguu feewnitirde ngesa baa fotde miliyaar e teemedde nay miliyoŋ kaalis ugiyya ɓooyɗo oo, ko seede wonde darnde remooɓe nder keɓgol kisal nguura, ko huunde himmunde.
Kisal jeyi leydi : toɓɓere teeŋtunde ngam ƴellitaare ndema
Jeewte ɗee kollii jojjuugol kisnugol leyɗe ndema. Ɗaɓɓaande yettinaande PADISAM (Projet d’Appui au Développement et à l’Innovation du Secteur Agricole en Mauritanie) ngam keɓgol seedewol jeyi leydi denndanngol e innde DYNN, feeñninii yiɗde hisnude leydi ndema ndii, tee ɗuum ine jeyaa e geɗe jojjuɗe ngam keɓgol ngalu e sifaa duumotooɗo.
Ndema kesa, mbellitiika
Tawtoraaɓe joɗnde ndee mbasiyiima DYNN nde huccanta remande hoore mum ngesa baa, sibu nguun ngalu ine waawi yaltude e remooɓe ɓee ; nde wasiyiima kadi jiylagol gollodiiɓe hoolniiɓe ; nde wasiyiima kadi nde ngesa baa remetee laabi keewɗi caggal coñal ɓurngal mawnude ngal.
Haala uddirgal Oolo haalaama : ngal jeyaa ko e geɗe dowrowe potɗe toppiteede, mbele ndiyam ɗam ine waawa naftoreede no haanirta nii, gila e ngesa maaro baa, haa e ndema gawri, kala nde ine aaɓnoo.
Coftal heɓtaama
Nguuɗoo batu kuɓtodinngu, mbayrungu jooɗaade gila 2023, waawii kadi artirde paamondiral e hoolaare hakkunde remooɓe ɓee ardiiɓe DYNN. Caggal nde geɗe ɗee laɓɓitinaa haa laaɓi, laawol kesol lelnaa, eɗen mbaawi wiyde golle ine mbaawi jokkude e mbaadi ɓurndi moƴƴude.
Tonngol
Ndee joɗnde teeŋtinii wonde ndema ine waawi moƴƴude tigi nder Muritani. Ballal laamu, kirjingol remooɓe e njiylawu safaruuji duumotooɗi wonande leydi e ngalu, ko maale moƴƴe coftinooje wonande GIE-DYNN. So humpito dañaango ngoo naftoraama, doole njahdinaama, ngesa Ɓoggee ine waawi wonde yeru moƴƴo, mo nokkuuji goɗɗi mbaawi tiimtaade ngam yuɓɓinde ndema mum en, Muritani heɓa kisal nguura, yaajeende laatoo.
Ndemden janngo men.
Bookara Aamadu Bah