Teemedde uujooɓe njooliima e maayo, tawi ujune goɗɗe ine mooloo he leydi Muritani. Ɗum ko seede caɗeele taweteeɗi hannde e ngal diiwal gonngal e fekkuru mawndu.
Yoolayru bonndu kadi tolnde Mheijrat
Yontere ɓennunde ndee ine maantiniri musiiba kewɗo nder geec, tolnde Mheijrat, ɗo laana njolnunooka teemedde uujooɓe yuwi. E wiyde reenooɓe tufɗe ɓee, 49 mayii heen, fotde 100 woɗɓe majjii. Ko 17 fat keɓi daɗndeede.
Nduu yoolayru ine siftina goɗngol tanaaji coomiiɗi e ngol laawol maayo, ngol uujooɓe heewɓe ndewata faade Orop, rewrude duuɗe Kanari. Laamu Muritani wulliima Dental Orop nde ɓeydata ballal mum, ɗaɓɓirii leyɗe keediiɗe nde tiiɗtinta ndeenka keeri mum en, cakka peeje no paadorii yoolotooɓe e laawol ɓee.
Gaybingol ndoolndoolaagu ɓurtungu
Bannge goɗɗo oo, Human Rights Watch saaktii e ko sakkitii koo ciimtol mum cuurtowol jaɓɓugol jojjaanɗe aadee he Muritani. Fedde ndee aybinii jaggugol yimɓe ngol rewaani laawol, leeɓtugol, diiwgol cente cente uujooɓe ummoriiɓe worgo Saharaa, jaggaaɓe e mbeddaaji Nuwaasoot e Nuwaadibu.
E wiyde HRW, ɗee baɗe ine njeyaa e ustuɗe keeweendi laaɗe tiindiiɗe Orop paddaaɗe, kono ko baɗe bonɗe luulndiiɗe hakkeeji gorwori aadee. Laamu nguu yeddii ɗum, wiyi wonde golle mum naattii tan ko e kaɓagol uujo ngo rewaani laawol, tee ko golle kormiiɗe nanondire kisal ɗe waɗdi e gollodiiɓe mum oropnaaɓe.
Ɓeydagol mooliiɓe malinaaɓe
Gaa gaa uujooɓe rewrooɓe leydi ndii ɓe njooɗaaki, Muritani ine ɗuhi yimɓe woɗɓe dogooɓe kareeli nder diiwaan oo. Tuddunde Mbera, wonnde fuɗnaange leydi ndii sara keerol Mali, ine moofti fotde 160 000 mooliiɗo, yoga e mum en ummoriiɓe Mali.
Galleeji keewɗi ine ndoga ndoolndoolaagu jihaadiyankooɓe walla hakkunde leƴƴi, ɗigginɗi rewo e hakkunde Mali. Ko ndii teddeendi addani, ko ɓooyaani koo, Dental Orop yaltinde 11 miliyoŋ oroo (hedde miliyaaruuji joy e teemedde ɗiɗi miliyoŋ) ballal faade e maɓɓe. Laamu Muritani e ballal Njuɓɓudi Ngenndiije Dentuɗe wonande Mooliiɓe (HCR) ine etoo huuɓnande ɓee yimɓe jaŋde e cellal e nguura, ngalu nguu fof e famɗude.
Eɗen ciftora tawo faateende peeje kisal
Ɗum ɗoo fof ari ko sahaa ɗo geɗe kisal teeŋti. Heewɓe ine ciftora ɓoccitagol kaawningol dummbanooɓe nayo e kasoo Nuwaasoot, jokkondirɓe e AQMI (Al-Kayda to Magreb lislaam). Ndee tolsere umminiino jeerto mawngo nder leydi ndii, e ummande konu e doole kisal nder Nuwaasoot.
Tato e ɓoocitinooɓe ɓee mbaɗtini ko wareede nder joggondiral, nayaɗo oo jaggaa caggal raddo balɗe keewɗe. Yimɓe ine ciftora ɗum tawo, sibu ɗum hollitii leefre peeje kisal ɗee so artii e tanaa owbeelaagal.
Leydi ɓiliinde hakkunde caɗeele
Ɗee geɗe nay guuraaɗe (yuwngooji laaɗe bonɗe, gaybingol ɓurtere, gargol mooliiɓe, yolbeende kisal) ine kolla caɗeele ngonka Muritani. Ko ndi leydi ƴaaŋrudi uujooɓe, jaɓɓordi mooliiɓe, jogodaandi nanondiral kisal, potndi kadi nawdude ɗooftagol nanondire fiɓondiraa e caɗeele nderndere jotondirɗe e baasal e roŋkere golle e leefre tippudi.
Ɗee geɗe fof ine teeŋtina jojjugol wonande Nuwaasoot, waawde nawdude kisal e jojjanɗe aadee e ballondiral, ko jiidaa e yiytude ko yaawi feere nde nanondiri e gollodiiɓe mum ngam falaade hono musibbaaji kaalaaɗi dow ɗii.
Bookara Aamadu Bah