Njeenaari Nobel : Amerik hooniima

0
2199
Charles-Kao-Willard-Boyle.jpg
  • Njeenaari Nobel annduɓe ko fayti e leer

Hikka, hokkaa njeenaari Nobel ko fayti e ganndal siyaas biyeteengal Fisik (physique) ko wiyeteeɓe Charles Kao, jiytuɗo ko wiyetee Fibre optique (Ɓoggol optik) e George Smith et Willard Boyle sabu wiɗto mum en udditde laawol portigol, sabu ko golle makko ngaddani miliyoŋaaji miliyoŋaaji apaareyuuji portilgol kam e kameraaji woodde.

  • Njeenaari Nobel annduɓe ko fayti e leer

Hikka, hokkaa njeenaari Nobel ko fayti e ganndal siyaas biyeteengal Fisik (physique) ko wiyeteeɓe Charles Kao, jiytuɗo ko wiyetee Fibre optique (Ɓoggol optik) e George Smith et Willard Boyle sabu wiɗto mum en udditde laawol portigol, sabu ko golle makko ngaddani miliyoŋaaji miliyoŋaaji apaareyuuji portilgol kam e kameraaji woodde.

Charles Kao, jibinaaɗo to Shanghai (Siin) e hitaande 1933 ko Ameriknaajo. Ko kaŋko holli hol no annoore waawirta dognireede (rewnireede) e ɓoggol optik tawa ko e yolnde juutnde tawa semmbe mum ustaaki. Ɗum waɗnoo ko e hitaande 1966, tee ko kam saabii taaɓal mawngal winndere waɗi to bannge kumpital. So tawiino o yiytaano ɗum, internet woodantaano hannde, telefoŋ yettotaako ɗo yettii hannde ɗo.

Hannde o, e fawaade e wiyde goomu dokkitoowo njeenaari Nobel ndi, njuuteendi ɓoggi optik kuutorteeɗi e winndere nde ina waawi taartaade leydi men ndi laabi noogaas e joy ujunere (laabi 25 000), woni fotde miliyaar kiloomeeteer, walla mbiyen laabi jeegom e feccere yolnde hakkunde men e naange. Tee en kappaani, sibu hitaande kala, 60 miliyoŋ kiloomeeteer ɓoggi optik kesi ina lelnee.

« Ɓoggol optik gaadorangol ina waawi nawde fotde 25 haa 50 jigaabit (gigabits) kabaaru : ɗum woni ko ina wona miliyoŋ noddaango telefoŋ laawol gootol (miliyoŋ neɗɗo ina mbaawi noddidde heen telefoŋ laawol gootol)». Miliyaar nodaango laawol gootol jarribaama e majji. So tawii ɓoggi kiri kuutorto-ɗen hannde ɗi mbaawii lomtinireede ɓoggi optik, njaaweendi internet maa ɓeydo ko famɗi fof laabi 10 : ɗo wonnoo megaabituuji 10 fof, wontata ko 100. Batte mum to bannge teleeji kadi ko noon ɓeydortoo.

Tato heɓɓe ndiiɗoo njeenaari ɓe maa peccu 973 000 euros (hedde 400 miliyoŋ ugiyya), Kao jeyi feccere, ɗiɗo heddiiɓe ɓe pecca feccere woɗnde nde.

  • Njeenaari kaaɓniindi wonande Obama

 Obama ina yilloo piraamidaaji Ejipt, e lewru suwee ɓennundu ndu, tawi omo yillii leydi ndi. Ko ndeen o ɗaɓɓi nde yimɓe ndarantoo ittude ngal « deentondiral e taƴ-enɗamaagal » hakkunde leyɗe juulɓe e leyɗe hirnaange.

Heɓi njeenaari Nobel wonande jam ko Barak Obama. Nde kabaaru oo saaktaa, heewɓe kaawaama, hay Obama e hoore mum. Ɗum yaawrii heewɓe. Wonande woɗɓe alaa tawo ko Obama gollii ko maantini ko ina addana ɗum heɓde njeenaari. Daliilu mo o rokkiraa ndi o ko nii lelniraa « sabu golle makko maantinɗe, ceedtinɗe ngam tiiɗtingol jokkondiral e gollondiral hakkunde ɓesnguuji winndere nde ». Obama ina daranii hannde goppugol kaɓirɗe nikleyeer, omo daranii kadi ummitinde kaaldigal hakkunde Israayiil e Palestiin. E nder hitaande wootere nde o ardii leydi Amerik ndi, o waawii waylude politik leydi makko rewnoo to bannge jokkondiral mum e winndere nde, sibu makko ardinde kaaldigal. Gardiiɗo goomu Nobel o wiyi wonde «Obama, e wonde ɗum hooreejo leydi, naatnii henndu hesuru e nder politik adunanke ».

Obama ne fiytaaki heen becce sibu o wiyi wonde « o jaɓraani njeenaari ndi sabu golle makko », o faamri ɗum ko no « hirjino e golle », tee, omo « jaɓi renndude ndi e denndaangal daraniiɓe jam e kisal, daraniiɓe goppugol kaɓirɗe nikleyeer, daraniiɓe haɓaade ɓeydagol nguleeki weeyo, daraniiɓe wellitaare ».

« Ina famɗi ɗo neɗɗo, dariiɗo e darnde Obama nde, fooɗtiri nii hakkillaaji winndere nde, hokki ɓesngu ɗamaawu nguurndam ɓurɗam moƴƴude ». «Aduna o fof teskiima, sifaa no o persidaa metis, gardiiɗo hannde leydi Amerik, heptiniri tooñanngeeji leydi mum, no o weeɗiri haɓdiiɓe leydi makko hanki junngo nii (tuggude Iraan haa Wenusuelaa, ƴaaŋan maa Riisi e Koree rewo, Siiri e Kubaa) ». Kono won winndiyankooɓe mbiyi «ɗum waɗiraa kadi ko seyfitde garadagol mo o lomtii o, hono Buush ». Heewɓe hannde, njaggiri Obama ko no Manndelaa sagata, mo aduna oo kala fawi yaakaare e mum.

Ñalnde 10 desammbar to Oslo, ma o heɓ njeenaari makko, so karaŋ kaŋŋe wondude e miliyoŋ ooroo.

Obama tawtii ɓee yimɓe mawɓe seertuɓe iwdi, ko wayi no Martin Luteer King, ko wayi no Al Goor e woɗɓe e woɗɓe, ameriknaaɓe, heɓnooɓe ndii njeenaari : gila e hooreejo Amerik biyeteeɗo Teodoor Roswelt, haa yettii Jimmi Karteer. Hay so tawii noon, ina famɗi persidaa keɓɗo ndii njeenaari tawi ina woni e laamu ; ɗum yiyaa tan tawo ko e Maaykel Gorbaceef (Riisi) e Obama.

  • Go’o ko debbo ina heɓa njeenaari Nobel

O wiyetee ko Elinor Ostrom. Ko o Ameriknaajo. O heɓi ko Njeenaari Nobel ko fayti e faggudu wonande hitaande 2009. O heɓdi ɗum ko e Ameriknaajo goɗɗo biyeteeɗo Oliver Williamson, sabu wiɗto maɓɓe faytungo e « Ɗowngo faggudu ». Ngol woni gadanol ko debbo ina heɓa njeenaari Nobel.

Hokkaa njeenaari Nobel wonande ganndal simii (Chimie) ko Ameriknaaɓe ɗiɗo e debbo gooto Israayiilnaajo. Wiɗto maɓɓe ɓe njeeniraa ngo ina addana annduɓe ko fayti e safaara waawde feewnude leɗɗe antibiotik kese. Ɗum ɗoon noon maa ƴellit safaara no feewi.

 BAB