Joe Biden arii, TRUMP yahii waynaaki

0
764
Ɗoo, Joe Biden woondata

Ñalnde 20 saawiyee (siilo) 2021, tuggude jamɗe (waktu) 17 UTC ko piilungal Joe Biden, kawnooɗo suɓngooji hoore-leydaagal juɓɓinanooɗi toon gila 3 noowammbar (jolal) 2020. O jeyaa ko he heerto « Demokarat en ». Ko kanko wonata Hooreejo Dental Dowlaaji Amerik (DDA : USA) 46ɓo (capanɗe nay e jeegoɓo) gila leydi ndii sosaa. Ko e noowammbar 2024, duuɓi nay o joofnata, omo waawi toɗɗiteede laawol goɗngol.

Ɗo Joe Biden woondata

J. Biden rewi ko e D. Trump, gardiiɗo leydi ndii duuɓi nay haa njahdi e naange, gila noowammbar 2016, nde o hawi Hilary Clinton. Duuɓi nay keewɗi beñi e beñti, duuɓi nay ñiiɓnuɗi ceerundal nder ɓesngu DDA, pelɓondirɗi renndo mum haa addi warngooji ɗi ngalaa kaɗo. Duuɓi nay maantoriiɗi kadi caɗe COVID-19 haa maayɓe heen nder DDA ɓurii teemedde nay ujunere (405 400). Ndee limere ɓurii limere soofaaji ameriknaaɓe maaynooɓe he wolde adunaare ɗiɗmere. Ko he nder kon nduuɓon nayon Trump fuɗɗii mahde ɓalal toowngal fotde meeteruuji jeetati, njuuteendi 1 300 kiloo meeteer, njaajeendi meeturuuji 40. Ngal mahatee ko hakkunde DDA e Meksik. He nder Noowammbar (jolal) ɓenndundu nduu, Trump egginii jooɗorde DDA to Israayiila, itti ɗum Tel Awiw, fayri AL Qods, o heɓtini e luulndaade kuule Ngenndiiji Dentuɗi (ONU) ko ɗoon woni laamorgo Israyiila. Ko kanko tan gooto waɗi ɗuum.

Donald Trump

Trump jaɓaani ko kawaaɗo. Kono ɗum woowanoo ko he leyɗe Afirik. Ɗum addani mo geddude fiilngo ngoo. Ñalnde subaka piilungal ndee, o joli e piirowal (ndiwoowa) laamu « Air Force One », o hooti wuro makko to Floride, oyatoo bannge Amerik, o suuɗoyii nder galle makko mo o inniri Mar-a-Lago, galle mo o soodnoo miliyoŋaaji sappo dolaar. Ko Amerik fuɗɗii fiilde hooreeɓe leydi e jooni, gila e Andrew Johnson he hitaande 1869, ko Trump woni gadano caliiɗo tawtoreede piilungol lomtotooɗo ɗum. Ko adii nde o weeyata, o werlii konngol o wiyi « Ko waawi wonde fof ko mi gartoowo ». O jokki o wiyi « Mi seerataa e haɓanaade on, ma mi heɗo, ma mi ndaar…mbeɗe duwanoo njuɓɓudi laamu kesiri ndii nde jogortoo jam, mbeɗe sikki maa o dañ ɗuum ngati aɓe njogii ngooroondi tiiɗndi ». O yiɗi wiyde ɗoo ko o aafii ndiin ngooroondi.

Kamala Harris ine woonda

Joe Biden e cukko mum Kamala Harris ko nder Capitole ngoondi maa ngardo leydi ndii fawaade e hormaade doosɗe mayri. Nde Biden woondi maa jogoro laamu nguu nuunɗal e goonga, o yettini haala. O holliti ko o daraniiɗo ngootaagu : « Eɗen poti jotondirde tawa ko e teddungal e horma, ngannden ko en hoɗdiiɓe en ngonaa haɓdiiɓe, celen gulaali e luukaali mbele wulɓuundi ndii ina telloo. Eɗen njogii ko heewi ko ina feewnitee, ko ina mahtee, ko ina safree(…). Ko yimɓe seeɗa kawri e oo tuma jilɓuɗo ». J. Biden jokki wiyi omo daranii foolde « foolde añamleñamaagu woɗeeɓe e seɓɓitiiɓe nder leydi ». O werlii eewnaango nde Ameriknaaɓe ndiiwtata kala pinal pawingal e « geɗe ñukkindaɗe…». Nde hooreejo DDA joofnata haalannde mum, o ñaagii nde heɗtiiɓe ɓee ndokkata maayɓe Covid-19 duwaawu, ɓe cakkiti « hojom deƴƴere » ngam siftorde maayɓe maɓɓe he nguu ñawu bonngu mbonnoowu.

Dillere bonnde nde yahdiiɓe Trump ngollii ñalnde 6 saawiyee 2021, meeɗaa waɗde he nder Amerik : ɓe njaaɓani Capitole, suudu sarɗiyeeji DDA ngam yande e sarɗiyankooɓe (sarɗooɓe) sabi ɓe ngoongɗinii suɓngo hooreyaagal nde ɓe ndokki Biden poolgu. Teemedde-teemedde ina njogii cabbi e ɓooli, woni heen sinndiiɓe petelaaji, ɓe naati, ɓe keli baafe e jooɗorɗe, maa sarɗiyanooɓe cuuɗoyii, ɓee heen ndogi njalti. Ko ɗuum tagi, ko ina tolnoo e soofaaji 25 000 njalti ñalnde fiilngo Biden ndee. Ummaade saraaji Capitole haa yettii White House (Galle Daneejo, jooɗorde Hooreejo DDA) alaa naatoowo. Hay dingiral ɗo yimɓe ngaratnoo yeeɓde ko wayi nih koko uddaa. Ñiɓaa ɗoon ko 190 000 raay ngam lomtaade yimɓe.

Nde Biden woondi haa gasni, o naati nder jooɗorde makko ngam ɗoon e ɗoon ƴettude peeje ngam safrude caɗeele maɓɓe ɓurɗe heñoreede, geɗe ɗe o fodnoo ko o baɗoowo gila o suwaa suɓeede hooreejo DDA. Ina he ɗeen geɗe : – Daɗndude Ameriknaaɓe he mboros Koronawiris – Sakkude peeje ngam ummitinde faggudu Amerik – Haɓde e waylo weeyo – Ƴellitaare ngam potal hakkunde leƴƴi.

Haaliyankooɓe e naalankooɓe teddinii Joe Biden

Fiilngo Joe Biden e Kamala Harris rokkii haaliyankooɓe e naalankooɓe fartaŋŋe waawde hollirde weltaare mum en. Ina heen Lady Gaga e Jennifer Lopez, rewɓe seedtanaaɓe jeyeede he naalankooɓe ɓurɓe ƴellitaade hannde nder Amerik, haa nih he winndere ndee.

Amanda Gordman

Yimiyankooɓe lolluɓe tawtoraama, kollitii jime mum en ŋarɗuɗe. Ina heen Robert Frost e Maya Angelou. Kono ɓuri teskeede ko haaliyanke he ɗemngal engeleere biyeteeɗo Amanda Gorman. Ngel cukalel dewel yahrata tan ko he duuɓi 22 ŋaddet. Ngel jeyaa ko wuro Los Angeles. Ngel wallifii yimre nde tiitoonde mum woni « the hill we climb » (Tulde nde ngabbaten). Tulde ndee ko ayaawo tulde takkiinde Capitole ɗo yahdiiɓe Donald Trump naatnoo ñalnde 6 saawiyee. Loowdi yimre ndee noddata ko Ameriknaaɓe yo ngon gootum. O waalifii yimre ndee ko he tuma daɓɓo nde cibooji Trump corkii he Capitole. O yimiri nde daangel makko cewngel, o yaltini « Doolal kelowal Ngenndi men, ngal wonaa denndinoowal » ; « Ndee yiɗde ɗeɓii yumtude/, Demokarisi ina waawi taaɗneede, Kono waawaa firteede haa bada ». Daande serii nder Capitole, o fukki konngi dimi jahduɗi e beejaali belɗi yeeɓde. O jajaani o jaj-jajtaani, o mehaani no J. Biden mehirtunoo nde woni suka haa addani mo ɓurde waawde huutoraade binndol. Oo debbo haaliyanke siforii hoore mum ko « suka debbo ɓaleejo, taani mum en dahanooɓe mbaɗtaa maccuɓe, mo yumma mum tan gooto nehi haa ɗo yahrata ɗoo, ruttii ina yimana Hooreejo ndii leydi Amerik mawndi ». Ɗo ummaa woɗɗii. Ko o suka peeleelo gila omo yahra e duuɓi 16 nde o fiilaa duuɓi 3 caggal ɗuum « suka ɓurɗo to haaliyanke » tuma nde o janngata renndiyaagu (renndiwal) to duɗal toowngal Harvard University lollungal nder Amerik. E wiyde jaayɗe Amerik, ko Jill Biden (jom-suudu Joe) addi mo. Ɓe ɗaɓɓiri mo yimre Ngootaagu. Ko ɗuum tagi o teeŋtini o wiyi ɗoon « Maa en mbaylu oo aduna barmuɗo haa laatoo ɓurɗo yooɗde » ; « Ndoogu ɗelkat so tawii en cuusii ɗum ƴeewde ; so tawii tan en cuusii ɗum wonde ».

Aamadu Malal Gey

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.