BINNDANƊE CAKKITIIƊE

Eɓɓaande moolanaande leeltinoore tallagol Ngaawe

E wiyde NASA, mahaaɗe aadee ine mbaawi waylude cetta kunal tallagol Ngawe (Leydi). Ko noon kadi, baylagol ngonka weeyo battinirta e heen, nde tawnoo ɗum jotondiri ko e baylagol peccitagol moɓe henndu...

Ko njuumri tan woni nguura ka waylotaako muk !

Njuumri ine jogii geɗal ngal heerorii kañum tan : ndi waylotaako hay so ndi jooɗiima duuɓi ujunere, endi ñaamoo. Annduɓe ganniwal njiytii potuuji njuumri ndi waylaaki hay huunde, ñaamotoondi, nder genaale ɓooyɗe...

Ɓe mbiyi : “Uujo ngo rewaani laawol”

E ooɗoo mudda kala, leydi Muritani ina ummanii riiwtudetumarankooɓe arooɓe ɗoo e leydi hee, teeŋti noon e ummortooɓe leyɗeele keedtuɗe worgo saharaa : Mali, Senegaal, Gine, Gammbi ekn. E ko aadoranoo, hakkunde Muritani...
peɗeeli junngo

Sukaaɓe ine pijirtunoo : Yeewtere peɗeeli

En kolliriino, ina jeyaa e ko fuutankooɓe eeltirta ƴoyre e karallaagal sukaaɓe, ko wiyetee fijirde gaarawol : gaarawol na fiilee, na fiiltee hakkunde peɗeeli, na feewnee heen sifaaji ceertuɗi, yeru :
Kaalden Goonga

Kaalden Goonga : « yiɗde leydi mum jeyaa ko e liimanaagal »

Alhajji Abdul Ngayde liggotonooɗo to Rajo Muritani (yo Alla ɓuuɓan mo) ene wiyatnoo « yiɗde leydi mum jeyaa ko e Liimanaagal ». Waɗde yiɗde leydi mum, ko ko semmbinta diine. Leydi noon, wonaa...

Ciimtol ñalngu wejo e kollitgol defte

Ciimtol ñalngu weyo e kollitgol defte ñalnde 22 febariyee 2025, ñalngu ɗemngal nehniwal. https://youtu.be/yBzlTkguE1o?si=Hr9B-XNf5fEtamQO

Haayre weeyo yande he Ngaawe : Ndeke faayre ine jokki

En koolinooma nde wiyaa Apofis fottataa e Leydi (Ngaawe), walla feere yiytaama no nde seyniraa bolol men. Kono, e maayirɗe 2024, haayre weeyo woɗnde yiytaama, inniraande 2024 YR4. Yiyti nde ko lonngordu...
Konngol hooreejo FƁPM ñalnde 22 colte 2025, ñalngu ɗemngal nehniwal

Ñalngu ɗemngal nehniwal : konngol hooreejo FƁPM

Banndiraaɓe, rewɓe e worɓe nootiiɓe hannde e noddaango pelle pinal ngam mawninde nguu ñalngu teddungu, so ñalngu ɗemngal neeniwal (nehniwal). Hono no nagnndir-ɗon nii, UNESCO e leyɗe aduna oo...

Mawningol ñalawma ɗemngal nehniwal 2025

Hitaande 2025 waɗata duuɓi 25 ko Ñalawma winndereejo ɗemngal nehniwal (neeniwal) ine mawninee. Ndee maanditaare waɗi nayaɓal teeminannde ko aduna oo daranii hisnude keewal ɗemɗe e semmbinde kuutoragol ɗemɗe nehniije. Waɗde ko...
Ceŋoragol Li-Fi he enternet

Seŋoraade leer he internet : Hol ko firti Li-Fi ?

Seŋaade he internet tawa rewri ko he leer (limiyeer) walla mbiyen annoore (yeru lampa suudu mum), ine aaɓnoo ? Ine aaɓnoo kay ! Ndewrataa ko he ko ñoggiraa ɗoo “Li-Fi” (Light Fidelity) he...

Jokkondiral jaaynde Le Calame e hooreejo FƁPM

Ñalnde 27 siilo 2025, Jaagorɗo Pinal e Ñeeñe, e Kumpital e Jokkondiral e Sarɗirdu hurmbitii to Saaktirde Kabaruuji Laamu, lollirnde AMI (Agence Mauritanienne d’Information) tammborde limnere waɗanaande ɗemɗe ngenndiije Pulaar, Sooninke e...
Kaalden Goonga

Kaalden Goonga, gosoraaɗo seerataa e laawtude

Pulaar ene wiya « gosoraaɗo seerataa e laawde ». Ko ɗum waɗi, ene moƴƴi e sahaa kala, wooda ko yimɓe ciftinaa, mbele mbaawa yaɓɓude jaɓɓal juɓɓungal. Njiɗ mi njeewten hannde ko ko...