Karallaagal ballowal e Kisal Nguura
Ɓamtaare ko ɗo ɓesngu leydi fof dañi jam, selli, hisi, ñaami haari, hakkille deeƴi, dañi fartaŋŋe yahde ene arta e haajuuji mum....
14 mbooy, Ñalawma Winndere Hiisiwal
Geɗe fof mbaɗanaama ñalɗi, alaa ko haali hiisiwal. E wiyde UNESCO, faandaare ndee ko hollitde darnde teeŋtunde hiisiwal darii ngam ciynugol Paandaale...
Maale baylagol ngonka weeyo
Fedde aduna toppitiinde ngonka weeyo (Organisation météorologique mondiale (OMM)), he nder ciimtol mum kesol ko ɓooyaani, woytiima ɓeydagol tolno gaasuuji ɓeydooji nguleeki,...
Laaciire Yummum golwe (laaciire jinne)
Ndee laaciire (hoodere laaci) wiyeteende « Yummum Golwe » (Mère des Dragons) wayri yillaade ɗaŋre men ndee ko e hitaande 1954. Ɗum...
Juuraade he Lewru : Japon joyɓitii
Ñalnde aset 20 siilo (saawiyee) 2024, laana weeyo Japon, inniraaka SLIM ((Smart Lander for Investigating Moon), juuriima he Lewru, hay so tawii...
KAALDEN GOONGA : Fooɗantooɓe laamu huuɓnuɓe geɗe
Mi meeɗaani tawo laamaade hay leegal saka leydi. Kono mi yenanaama kam jappeere laamu ndee ene foti ɗaatde e welde jooɗaade. Ko...
Kaalden Goonga : so jawe ceŋlii ceŋlitii, kaalti tan ko ko kaalnoo
Miijiyanke gooto meeɗii wiyde « waawi waɗde dawrugol ko podoowo ko waɗataa e baɗoowo ko fodaano ». So goonga, so fenaande, yo wonan mo...
21 colte 2024, Jokkorde pelle pinal (JPP) mawninii ñalawma winndere ɗemngal...
Hono no aduna oo fof nii, Pelle pinal ngenndiije, hono ARPRIM, AMPLCS, APROLAWO ine mawnina hitaande kala, duuɓi keewɗi jooni, oo Ñalawma...
Senegaal : Dille dawrugol
Pulaar ene wiya « woto bone yan ɗo haanaani, gaño daña sago mum ». Nde Pulaar wiyi nii ndee, elle firti ko won ɗo...
Woote hoore leydaagu dookii
Ɗoo e lebbi jeegom paaɗi ina jooɗtoraa woote hooreleydaagu maa yuɓɓine e lewru suwee 2024, hay so dikkondiral laaɓtungal suwaa feeñde tawo,...