Binnditgol to Farayse : Naamnal keñorangal feewde e kalifu caggal leydi

0
1621

Naamngal jangtangal keñorangal feewde e Kalifu Geɗe Caggal Leydi e Gollondiral, jowitiingal e caɗeele binnditagol to Farayse…
Kalifu,
Muritaninaaɓe wonɓe caggal leydi ndii, haa teeŋti noon e wonɓe Farayse ina ngondi e caɗeele binnditagol teeŋtuɗe (ɗaɓɓireede kartal koɗaagu) caggal nde Ammbasadeer Muritani to Pari winndi laamu Farayse, ina hollita ɗum wonde paaspooruuji ɓooyɗi ɗii nattii huutoreede, tee ɓe mbaawaa kadi heɓde paaspooruuji kesi ɗii.

Ɗum ɗoon noon, gonaangal yoga e maɓɓe e ɗeen leyɗe nattat dagaade, refatata e ɗum ɗoon, ko ɓe mbaasa golle maɓɓe, walla boom hay ngenndaagu maɓɓe (ɓe natta wonde Muritaninaaɓe).

Ko ɗum addani mi ɗaɓɓirde ma laɓɓitinande yimɓe kaa ngonka, kaalanaa min peeje ƴettu-ɗon ngam yaltinde ɓe e kaa ngonka mbonka, ndeeƴnaa ɓerɗe amen.

Depitee Kajjata Maalik Jallo

Paccirgol naamnal ngal

Haa hannde haala binnditgol puɗɗanongol duuɓi ɗiɗi jooni, joofaani. Haɗi ɗum joofde ko caɗeele coomiiɗe heen ɗee, sibu maggol fuɗɗorireede no feewaani, jokkireede no feewaani. Ko ɗum addani gulaali heewde haa njuumti e warngo Lamin Manngaan. Haa hannde, ɓiɓɓe leydi ndii ina ngoytoo caɗeele e heɗɗooji baɗiraaɗi saɗtinde binnditgol mum en. Ko sabu batte bonɗe ɗe hay gooto anndaa ko njibinta wonande ɓiɓɓe yummiraaɓe men wonɓe caggal leydi, addani mi, ngolɗoo laawol, artirde haala kaa e sifaa naamnal keñorangal (interpellation), sibu eɗum ɗaɓɓi peeje keñoraaɗe no feewi ngam reftinde geɗe ɗee laawol.

Binnditgol fuɗɗodii Farayse ko dow e ko wonnoo yumma bone ɗe ngoytino-ɗen ɗoo ko ɓooyi, so waɗde wonde yimɓe fof nattii wonde Muritaninaaɓe, ko maa neɗɗo winnditoo nde wonta Muritaninaajo. Kono, nde tawnoo golle ɗee lelnanaaka laabi ɗowdi ɗi winndooɓe e winndittooɓe poti ɗooftaade, gooto waɗirta tan ko no feewnitorii ɗum, fawaade e nokkuuji,  e yimɓe fotɓe winnditeede e gardiiɗo golle binnditgol ngol. Oɗon ciftora ko maa golle ɗee  ñiŋaa haa tampaa, wullaa haa tampaa, ko maa yimɓe ndartii laŋ, nde Gardo Kuftodinɗo golle ɗee oo, waawnaa arde hujjikinaade to tele. Ko ndeen o holliti (e haala tan) laabi ɗi o wiyi potɗi reweede, o teeŋtini wonde Muritaninaaɓe kala maa mbinndite, kono ko doge nay waɗatee :

– Jogiiɓe kaayit juddu e kartal dantitee Ranvec ;
– Jogiiɓe gooto e kaayitaaji dow ɗii ;
– Jogiiɓe kaayitaaji keccuɗi Ranvec ;
– Ɓe ngalaa hay kaayit gooto, fotɓe heɓtinireede jinnaaɓe mum en walla koreeji mum en.

Ko kannko gooto, bajjo, anndi tee fellitta holi ndeen e hol fotɓe winnditeede, tee, e ooɗoo sahaa, yimɓe ina ngoytoo no feewi caɗeele binnditagol.

To leydi Farayse ko biro gooto udditaa wonande Orop no diidorinoo, wonaa hay wonande Farayse tan. Yiɗɓe winnditaade ɓee ngummotoo ko to woɗɗi, alaa e sago ndoƴa law (ko adii fajiri) ngam waɗde lasal. Muritaninaaɓe wonɓe Farayse ɓee tan ina tolnoo e 20 000 haa 30 000 fittaandu, tee, ko 40 tan mbinndittoo ñalnde kala. Cikkatnoo-mi, ko no  golle ɗee leeliri fuɗɗoreede caggal leydi nii, maa addantuno ɗe ɓurde heblaneede e yuɓɓude. Kono, mi teskiima, no fuɗɗorinoo ɗoo nii, ko noon kadi fuɗɗoraa toon, wondude e caɗeele ɗe hay gooto waawaa jaɓde, sibu ngonka toon kaa teskaaka (ŋakkeende jot, sarɗiiji golle e jaŋde, caɗeele weeyo teeŋtuɗe, lasi juutɗi rewɓe e sukaaɓe tawi ko boowal, dow bolol, geɗe lorooje yimɓe wuurɓe e ɗiin saraaji). Ƴeewaa noon, yimɓe ina mbaawnoo huutoraade ƴellitaare maɓɓe e njuɓɓudi ɗeen leyɗe ngam newnude golle ɗee.

Haaɗaani ɗoon tan. Ina waɗɗii kadi kala jiɗɗo winnditaade addude kaayitaaji naamneteeɗi gaa e nder Muritani, kam e kartal koɗaagu ngal laamu leydi ngonaandi ndii (wonɓe Sawuud e Koddiwaar, e yeru, naamnaaka ɗuum). Yimɓe ɓee ina ngoni e ɗuum, ina kaɓtoo ɗee caɗeele bonɗe, ammbasadeer fawti heen caɗeele goɗɗe, so wiyde laamu Farayse wonde paaspooruuji gadani ɗii nattii huutoreede. Oɗon paami kam batte ngonka mbaaka nii? Batte mum ko ronkude heɓde kartal koɗaagu e wonde e ngonka ka rewaani laawol, ɗum noon ko waasde golle mum rewata heen, oon sahaa mo leyɗe Orop ngoni e kiris. Ko ɓuri ɗum boom, ko ronkude winnditaade, ɗum noon ronkude etaa siwil e waasde ngenndaagu mum. Ɗum noon, oɗon poti faamde mettere e fitina Muritaninaaɓe, sibu laamu potnoongu wallude ɗum en huccitande caɗeele tumarankaagu, ko nguun laamu leptata ɓe, kamɓe fof e heɓaade haaldeede.

Ina foti yimɓe naamnoo hol ko saabii ina waɗɗinee e mum kartal koɗaagu ? Mbele ko sikkitaade wonde ɓe ngonaa muritaninaaɓe ? Walla ko ngam yiɗde dallinde ɓe nguuri ko caggal leydi, hono no yiɗaa faamninireede nii ? Alaa heen fof ko waawi wonde hujja nanniiɗo. Hol no ɗerewol laamu leydi njananndi waawirta dallinireede jeyegol neɗɗo e Muritani, tawi kadi ngool ɗerewol tuugotoo ko e kaayitaaji ngenndi jedditaaɗi ɗii? Ɓayri ko binnditgol ɓetnguurki, nokku gonaaɗo nattii himmude. A yiyii dey kalifu, mi heɓaani tawo jaabawol naamnal am. Ndeka noon, ñawndugol caɗeele yimɓe men wonɓe Farayse ko huunde heñoraande ngam falanaade ɓe musiiba dookɗo ɓe oo.

Mbunndi mbunndi haala kaa, hay so tawii haalaaka, ellee ko cikkitagol ma a taw won e maɓɓe keɓii ngenndaagu ngoɗngu, ɓooroowu joom mum en ngenndaagu Muritani. Min mbaawaa waasde hol ko tagi ko muritaninaaɓe wonɓe Orop tan tuumetee ɗuum ?

Ko waawnoo heen wonde fof, ɗumɗoo ina addana en ƴeewtaade hol ko haɗata Muritaninaaɓe waawnaaɓe wuurde caggal leydi jeyeede e leyɗe ɗiɗi. Sariya ngenndaagu oo ina yamiri ɗum, kono ko e sifaa mo nuunɗaani sibu ko maa hooreejo leydi  yamira (ɗum rokkii mo mbaawka rokkude ɗum mo welaa, e haɗde ɗum mo o welaaka), tawi noon fotnoo wonde ko dekere tuugiiɗo e sarɗiiji laaɓtuɗi, potndooji ɓiɓɓe leydi kala. Ko ɗum tagi dagagol sariya jowitiiɗo e ngenndaagu oo ina foti ƴeewteede to Diiso sarɗinoowo. Ɗum noon e miijo am, ooɗoo sariya ina foti ƴeewteede ngam ittude ndee fenaande e newnude binnditagol ujunnaaje ujunnaaje Muritaninaaɓe wartotooɓe ngam dañde no nguurdi, nguurna ɓesnguuji mum en, wallitooɓe kadi leydi ndii no ƴellitorii to bannge faggudu e renndo (ko ɓuri heewde e dañal maɓɓe ko gaa ɓe neltirta …).En njiɗaa ko heɓtii Muritaninaajo baraaɗo ko ɓooyaani koo to Anngolaa, mo nganndu-ɗaa naattiino jogaade kaayitaaje Muritani, heɓtoo ɓe.

E tonngol, miɗo ɗaɓɓiri suudu men teddundu nduu, nde ƴettata kuulal ɗaɓɓowal e laamu nguu nde ƴettata sarɗi ittoowo kartal koɗaagu e binnditagol hee, sibu ko kaayit janano mo fotaani jeyeede e sarɗiiji binnditgol yimɓe men to Farayse.

On njaaraama.

Ñalnde alkamiisa 23/05/2013
Depitee Kajjata Maalik Jallo

Fulo : Bookara Aamadu Bah