“Fedde saanga Moli Baaraaji” e hiirde pinal Suwoyraat

0
1512

 

Hanki pinal men janngetenoo, huutertenoo, fammintenoo ko e nder dingere. Dingire Fuuta hanki laatinooɗe duɗe Pulaar, pinndinooje, nehooje, ɓamtooje leñol. Sabu dingiral e nder reedu Fuuta darinoo ko darnde duɗal jaaɓi-haaɗtirde darii e nder renndo hannde ngoo. Dingiral ko nokku janngirɗo, nehirɗo, pidinirɗo, paamnirɗo, nokku joljole coomɗe jeewte, duƴƴe, cifti e daari, njimri kam e ngamri.

Dingire men hannde e nder reedu Fuuta hay sinno pusaani cerwii, sabu ɗanle keewii, etee yoga e sukaaɓe men hannde njibintee ko e nder teeru. Nde tawnoo suka heewi joldude ko e yonta mo wuurdi, hannde e nder teeru pinal men ɗaayii. Etee eɗen nganndi Pinal ko jelogal renndo maa leñol, ko pinal seerndata leƴƴi jiiduɗi guri, Ko pinal woni faaro leñol, woni fittaandu leñol.

Pinal noddi ko neɗɗaagu (neɗɗaagal ). Ganndo gooto ina wiyee “Lamartin” wiyi : “neɗɗo sahaa e sahaa fof ina tagtee, ina wonta goɗɗum.” Ganndo goɗɗo wiyi : “ko waawi heen wonnde fof, so yiɗii sahaa e sahaa fof o tagtee, o wonta goɗɗum, faayiida e leñol ɗo o woni ɗoo, ko ɗoon ƴeewatee.” Hol oon faayiida ? KO PINAL. Pinal leñol ngol ɗo tolnii fof, ko ɗoon o tolnotoo.

Eɗen mbaawi siforaade pinal denndaangal won ɗiin aadaaji e donaaɗi won ngool leñol, ngol ɓiɗɓe mum poti heeroraade e huɓindaade e nder nehdi e hakilantaagal, ngam wostondirde e ɓe wuurdi e sato mum, tawa njaɓɓaani e neɗɗaagal e goowaaɗi woɗɓe ɓee. (ɗuum noddi ko nehdi e nder renndo).

Fedde Sannga Moli Baaraaji (kasga rewo e worgo) sannga Buubu e Deneyba, sannga Alasan Salmmba, wuro alaa innde. Deneyba Eli Jam faalaaka Raasin, Buubu oo ko Buubu Demmee Lamin Sawa Aawdi, e gardagol AL HAAJI ALASAN DAAWUUDA JEŊ, e koolaaɗo kuuɓal mum hono ABUU IBRAAHIIMA LIH, paamii ɗuum nde kalfini kalfinaaɗo pinal hono DAAWUUDA GEY (DAAWUUDA SAGO) nde yuɓɓinanta fuutankooɓe ɓee HIIRDE PINAL.

Ndeen hiirde daɗɗa ñalnde 10 seeɗto 2014 to boowal leegal EBG. E nder nguun jammaagu ko bawɗi e buubaaji, gulaali e kuljinaali, duƴƴe amooɓe kam e kelle boombi, ñaantule seemedɓe, jaɓɓe sagataaɓe e cinke boombi, sellii laaɓii kala ɗo yimɓe ndenndi, ɗo nganndondiri, pinal feeñat ɗoon. Fuutankooɓe mbeltiima sanne sabu mawɓe ciftorii hanki e nder reedu Fuuta, sukaaɓe kumpitiima pinal hanki e nder dingiral fulɓe. En njiyii e nder ndee hiirde ñaantule paarnorɗe hanki, jubbi cewɗi ɗi pecci laaɓtuɗi, wutteeji rommbal daneeji, wuutteeji baayo, wutteeji faata, cuub, gude cañaaɗe waawa feŋoo, paɗe mukke oole daala buya, cakkaaji tenngu, kam e jawe tunte.

Tesko-ɗen tan daranaade leñol mum, nafta ɗum, ko teeŋtinde pinal mum. Pinal ngal ina yooɓii huunde fof, sabu ko pinal wuurnata ɗemngal, etee ko ɗemngal woni leñol. So ɗemngal nuskii, leñol nuskat, so ɗemngal wuurii, leñol wuurat, so ɗemngal maayii, leñol maayat.

En njettii Sannga Moli Baaraaji (Kasga Rewo e Worgo) en mantii ardiiɓe fedde pinal ngal, en njaarii fuutankooɓe nootitiiɓe e hiirde ndee. Eɗen ñaagoo pelle pine ɗee nde ñemmbata Fedde KASGA Rewo e Worgo, njuɓɓina kiirɗeeli pinal, mbele sukaaɓe men ɓe ndañaani hawrude e dingire men ina teskoo, ndaroo ngam wuurtinde ngal pinal paayodinngal.

Eɗen ñaagoo jinnaaɓe nde cuusnata sukaaɓe ɓee mbele ina naata e ɗee pelle paayodinɗe, ɓe janngina sukaaɓe ɓee, sabu ko jaŋde woni yumma ganndal. Nehen sukaaɓe ɓee nehdi fulɓe fuutankooɓe, mbele kala ɗo ɓe mbaawi wonnde e ɗo ɓe mbaawi yahde, aɓe njogoo fakku fuutankooɓe e coñce mum en.

Ko ɗuum woni faayiida men, woni faaro men.

On njaaraama sanne.

Haamiidu bah, kalfinaaɗo jaŋde catal suwoyraat FƁPM.