Maayde woyaani Abdul Hammadi Jaagili Kebe

0
2090

Ñalnde 05 duujal 2017, Abdul Hammadi Jaagili, mawɗo galle subalɓe Hebbeeɓe ( yetteteeɓe Kebe) Guray yalti aduna to wuro Tabsirga e nder leydi Mali, saanga pecce-jamma, caggal rafi daɓɓo. O wirnaa ko janngo mum, ñalnde 6 lewru nduu e nder galle maɓɓe to Guray, sara rawda baaba maɓɓe Hammadi Jaagili Kebe. Juuli mo ko Ceerno Jalaalu Diine Bah caggal cakkital Ceerno Aamadu Tijjaani Bah to Madiina Gunaas. Ceerno Jalaalu Diine wonnoo ko e njillu e Daande Maayo Senegaal ngam juuraade banndiraaɓe e duwanaade e muññitde jaayyaaɓe e cumu mbaɗnoongu to Madiina Gunaas. O wirnaa ko e tawtoreede hilifaaɓe diine ɓe en mbaawaa limtidde e jamaanu keewngu, gila e gure haa e yimɓe teelɗuɓe. Tawtoraama wirwirnde ndee, ɓeeɗoo hilifaaɓe :

  • Ceerno Idiriisa Jallo to Buutannda
  • Ceerno Mohammadu Lamiin to Kayhayɗi
  • Ceerno Aamadu Sammba to Daara Salaam
  • Ceerno Abdarahiim to Wodobere
  • Ceerno Mohammadu Wan to Kanel
  • Ceerno Mohammadu Daraaame to Bakkel
  • Ceerno Mammadu Joop to Guray
  • Ceerno Habiibu Jah to Guray
  • Ceerno Siraaji Jah to Sammba Yiɗee
  • Ceerno Muusaa Jah to Sunnatu, ekn.

To bannge gure, gila Kiidiira haa Kayhayɗi, rewo maayo e worgo maayo, yimɓe mumen njiyaama e wirwirnde ndee ko jiidaa e ɓe ndañaani arde e koyɗe gule.

Hol gonɗo Abdul Hammadi Jaagili Kebe?

Fooyre Ɓamtaare dañiino fartaŋŋe tawde mo nokku makko e jokkondirde e makko e tawtoreede miñiraaɓe makko Buubakar Hammadi Jaagili Kebe, Haamiidu Hammadi Jaagili e banndiraaɗo debbo ena wiyee Jaalaade Lam ganndiraaɗo Seynabu Umaar Lam, nawnooɗo en toon oo. Jokkondiral ngal waɗi ko ŋoral maayo e les caali kunndaaki, ena tiimi e joofnde laaɗe, ena hucciti e tufnde Bakkel Sahre Demmba, lewru e balɗe noogaas ko adii sankaare ndee.

Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare: E innde Fooyre Ɓamtaare e ardorde mum, min calminii ma, min calminii ɓe min tawdu maa ɗoo ɓee. Hade men naatande yeewtere men, emin njiɗi nginnito-ɗaa, kaalanaa banndiraaɓe no duuɓi maa poti hikka.

Abdul Hammadi Jaagili Kebe: Mbiyetee-mi ko Abdul Hammadi Jaagili Kebe. Njibinaa mi ko ɗoo e Guray. Duuɓi am ena njahra hikka e 85 walla 86. Ɗum firti ko potat-mi arde e aduna ko e hitaande 1931 walla 1932. Ko miin woni afo jinnaaɓe am. Baaba am wiyetee ko Hammadi Jaagili Kebe. Ko kañum woni cosaan wuro ngoo. Neene am ko Jaara Yero Sih wiyetee.

N.F.Ɓ: Caggal nde njubban-ɗaa janngiyankooɓe jaaynde Fooyre Ɓamtaare e keptinirgol maa, hol to nguurndam maa ɓuri yahrude e ceŋɗe faggudu?

A.H.J.K: Nguurndam am woni ngurndam galle oo, nguurndam galle oo kadi woni nguurndam am. Nguurndam galle oo yowitii tan ko e awo. Ko ɗuum kadi faarnortoo. A yiyii seede mum nii ɗo njooɗi-ɗaa ɗoo sabu ko taari maa koo fof ko hakkunde saakitaaji, laaɗe, dennge e gelmeeji.

N.F.Ɓ: Hol e eddaaji kulle ndiyam ɗe ngawatno-ɗon? Mbele ko noodi walla ko liɗɗi?

A.H.J.K: Min ngawii noodi, min ngawii liɗɗi. Sahaa nana ɗoo ɓenni, ooɗoo galle mo njiy-ɗaa, tugawal fof ko e hoore nooroo haa o joofi. Hannde oo noon barooɗe ngasii e diiwaan hee. Ɓuri hedditoraade noodi ko bannge funnaange.

To bannge liingu noon, haa jooni ko min awooɓe. Galle oo, taw-ɗaa ko ɓuri heewde heen ko awoyɓe nokkuuji goɗɗi. Emin njogii galle ɗo wiyetee Lislaam e jiimde maayel Jaalankaani. Goɗɗo nana tolnde Njawaar ɗo wiyetee Tesekeere. Woni ɗoon ko miñi am ena wiyee Saydu Hammadi Jaagili. Tataɓo oo nana tolnde Demmbankaani to wiyetee Neema. Woni toon ko miñi am goɗɗo ena wiyee Alasan Hammadi. Won wonanɓe min kadi haa to Fummu Gileyta. Wonani min toon ko Muusaa Hammadi Jaagili. Oon ne ko miñi am. Ɗiiɗoo galleeji fof seydi Njaay, alaa ko waɗi ɗumen to ngoni too so wonaa awo.

N.F.Ɓ: Awo ena naamndii ganndal e baawal haa teeŋti e awo noodi, galle oo, hol to ganndal mum walla baawal mum ɓuri yahrude?

A.H.J.K: Seydi Njaay, haalde hoore mum welaani, newaaki  kono galle oo ena mari ganndal kuuɓtidinngal ko fayti e ndiyam. Tuggude e taani amen Jaagili Siree, jibinɗo jinnaaɗo amen gorko oo haa yettii kodda amen, gooto e amen fof ena mari e ganndal ko yeddotaako, kadi waɗdaama jalooje maantiniiɗe. Taani amen Jaagili Siree, ko kañum waɗi yoolde e maayo Bakkel, sappii wonde piyoori wontaa bonnude e ɗeeɗoo tufɗe. Baabi amen Hammadi Jaagili, a nanii golwole mum, a nanii kadi ko waɗdunoo e cubballo Paalfaalo(yettoode Faal), gummorinooɗo to Bokkol to falnde Tooro walla Dimat e leydi Senegaal. Miin e hoore am, ko mi mutatnooɗo gubbi. Ɗo gubbol loŋinoo e diiwaan hee fof ko maa mi addoyee. Luggere wonnde ɗoo fof mboɗo luggiɗeeki mum, ɗoo haa Demmbankaani. Miin e jinnaaɗo amen oo, alaa ɗo min kaɓaani ɗoo e barooɗe maayo.

N.F.Ɓ: Gabi ne, ko Balla Jeerel yaawri koo?

A.H.J.K: Alaa gabi, min ndartoranooki awo mumen. Emin njanondiratnoo e majji sahaa fof kono min keertinaani awo ngoo. Emin njogii ganndal ngabu noon.

N.F.Ɓ: Ceerno Abdul, hol to ittu-ɗon ganndal mon? Ko e boosankooɓe, somankooɓe walla ko e sooninkooɓe?

A.H.J.K: Alaa heen fof ɗo min ƴetti!  Min keɓri ganndal ngal ko jinnaaɗo amen Hammadi Jaagili Kebe. Oon ne ko e baaba mum Jaagili Siree Kebe ƴoogi. So ɗum ɓennii, ko min fuutankooɓe no ngonir-ɗaa fuutanke nii. Emin njogii koyngal to Nguy. Baaba Abdul Kebe jahdunooɗo e Abbaas to Fallemme, mo Gellaay Aali Faal yimata oo, ko taani amen. Neene am wiyetee ko Jaara Yero Sih, dawi ko Daawalel sara Mbaañ. Baaba am wiyetee ko Hammadi Jaagili Siree Binta Sannjiruuji Maayataa Janngu Mbay. Ɗuum nawtii mo to Doondu walla to Aali Wuuri. Minen ko min fuutankooɓe tiiɗaaɓe fuutankaagal mumen. Ko goonga min ɓooyii gaay, min paggitiima neesuuji gaay, kono fulɓe mbiyi: ”ɓooyde jullaare e ndiyam addantaa ɗum wontude nooroo”

N.F.Ɓ: E kaawisi Alla no galle oo wayi wonde galle subalɓe annduɓe maayo, anndanɓe maayo nii, mi yiyii ɗoo duɗal quraana, alluuje e almuɓɓe janngooɓe!

A.H.J.K: galle oo ena soobii e diine e jaŋde quraana gila e nguurndam jinnaaɗo amen Hammadi Jaagili. Jinnaaɗo oo e Alhajji Mammadu Saydu Bah to Madiina Gunaas (yo Alla yurmo ɓe, yaafoo ɓe, kamɓe e denndaangal maayɓe juulɓe), hakkunde maɓɓe diwtiino cehilaagal mehal, wontunoo ko ɓinngu yumma. Sabu ngool giɗgol e tabitde, Alhajji Mammadu Saydu ɗaɓɓitiino e jinnaaɗo oo nde feranta Madiina mbele eɓe mbaasa woɗɗondirde koɗorɗe. Jinnaaɗo oo ñaagii mo wonde kañum ko gawoowo, ko gaay waawi wuurde. Alhajji Mammadu Saydu Bah waɗi heen duwaaw, yo Geno ñiiɓnata mo ɗoon,  yeñna mo, o jooɗonoo ɓe ɗoon. Ko galle oo woni njaatigi denndaangal hilifaaɓe diine arooɓe e nokku hee. Hay e ɗeeɗoo balɗe, emin tijjii garal Ceerno Sheex Baro, ɓiyi Ceerno Maysuur Baro to Mbuur, so Geno haajii.

N.F.Ɓ: Ceerno Abdul, hol no galle subalɓe potɗo nii mawnude e ɓesnude jogorii njuɓɓudi mbayndi nii, a nanataa dille, a nanataa gulaali wonaa kuɗdi e ƴattooje?

A.H.J.K: Galle oo nehraa ko reende hurum goodnooɗo gila e mawɓe yawtuɓe, mawɗo yurmoo cukalel, cukalel ne hormoo mawɗo, gooto fof annda fotde mum, reena fotde mum. Hay gooto waɗataa ɗoo ko yamiraaka walla ko diisnaaki. Mawɗo ɗoo ko gooto, ko miin. Heddiiɓe ɓee fof ngoni ko les am. Kala luurduɓe ngaddetee ko e les kiiɗoo caali ñaawee. Joom goonga rokkee goonga mum, joom fenaande rokkee fenaande mum kadi reentinee. Hay gooto suusaa lelnude ñaawoore mum kañum tan. Nde ngar-ɗon ndee, on tawii ɗoo sukaaɓe ɗiɗo rewɓe ena ngari ñaawdude. Ñaawoore ndee yani ko e jeese mon. So won ɗo wonnoo, gooto fof haalantunoo tan ko joom-galle mum, haaɗa ɗoon walla wiya ena ñawndira junngo mum. Ɗuum alaa ɗoo, enndetaake kadi ɗoo. Kala ngennduɗo ɗuum tawata ko ñaamɗe mum ko ko ngasi e galle hee walla galle oo fof rennda, haɓa e joom mum

No njiyru-ɗon galle oo nii, mangasin oo ko gooto, deppaas oo ko gooto, rottoodu nguu ko wooturu. Sukaaɓe rewɓe ne galle ɓee ko gorle mbaɗata to bannge ndefu. Alaa pooɗantooɗo jeyde huunde. Kala ko faggaa ɗoo ko njoowaandi, ko yimɓe fof poti heen. Ko niin min nguurdi seydi Njaay.

Banndiraaɓe, yeewtere men e jinnaaɗo Abdul Hammadi Jaagili ko ɗoo haaɗi. Tesko-ɗen wonde ko o gorko juulɗo, ƴoƴɗo, nuunɗuɗo, muñɗo, goongirante mo moƴƴere mum ɗeɓi diwtude aada. Kala koɗo teskinɗo naatnooɗo e Guray, galle oo waɗanii ɗum fotde teddungal e cakkital makko. Abdul ena jokkondiri e aduna fof, gila e hilifaaɓe diine Muritani, Senegaal, Mali haa Gammbi. Omo woodondiri e laamɓe e denndaangal yontaaɓe, joom geɗe en wuurɓe e nokku hee. Ko ɗuum addani gollaade e golle binndital ɗo Guray ɗoo e dumunnaaji cakkitiiɗi ɗii.

Fedde Ɓamtaare Pulaar e jaaynde mum Fooyre Ɓamtaare ena nelda duwaaw feewde e ɓesngu Guray e kuuɓal, teeŋti e galle subalɓe Kebenaaɓe e jangol kii maamaawi. Yo Geno lomto, lomtina!

On njaaraama!

 Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.