Luure Tabital Pulaagu Mali

0
943
Tabital pulaagu Mali
Tabital pulaagu Mali

Haala geɗe Tabital Pulaagu Mali (TPM) heewii e joofirɗe hitaande 2019 ndee. Ɗum noon maa en cifo njuɓɓudi ndi TPM yahata he mum gila duuɓi keewɗi, e taweede ko TPM woni yeru mbo Tabital Pulaagu Winndere (TPW) sosiraa, waɗde TPM ne foti tawreede njuɓɓudiiji baawooji ñemmbeede e Tabite Pulaagu nokkuuji goɗɗi fuf.          hello 6

Haala geɗe Tabital Pulaagu Mali (TPM) heewii e joofirɗe hitaande 2019 ndee. Ɗum noon maa en cifo njuɓɓudi ndi TPM yahata he mum gila duuɓi keewɗi, e taweede ko TPM woni yeru mbo Tabital Pulaagu Winndere (TPW) sosiraa, waɗde TPM ne foti tawreede njuɓɓudiiji baawooji ñemmbeede e Tabite Pulaagu nokkuuji goɗɗi fuf.

Tabital Pulaaku, fedde sehilaaɓe pinal fulɓe (Association des amis de la culture Fulɓe), feɗde fulɓe ɓurnde heɓtineede e winndere ndee, kayre woni haande wonde mooltorde Fulɓe e hisnude ɗemngal mum en, e finaa-tawaa mum en, e jojjitirde hujjaaji maɓɓe tuugnaade e loowdi e kawre ndernderiije feɗde ndee.

Njuɓɓudiiji ɗi yimɓe ɗaɓɓirta hakkeeji mum en ɗii ko kuule, e doosɗe tonngaaɗe e nder loowdi ndii, e kawre ndernderiije ɗee.

Ene maandinaa hol no neɗɗo wonirta tergal e nder feɗde ndee, hol no neɗɗo ardinirtee feɗde ndee, hol daawal ngal gardinaaɗo feɗde ndee hokketee, hol sifaa mbo oon gardinaaɗo e yiilirde nde  o ardinaa ndee kesɗitinirtee.

Jaabowol ɗeeɗoo laaɓnde ngaddi caɗeele mooɓondiral ngal hakkunde yiilooɓe TPM ɓee.

Kuulal TPM gadanal wiyi : Sosee – innee – hoɗnee – waɗa daawal.

Kuulal 3 : no neɗɗo jeyretee e feɗde ndee.

– Doosgal 8 : TPM ne jaɓɓii kala jahduɗo e kawre ndernderiije ɗee, e immanaaɗe feɗde ndee, ene wallita ɗe, oon ina jaɓɓaa. So o debbo, so o gorko, kala ko o woni e leƴƴi, kala ɗemngal ngal o haalata he ɗemɗe, e kala diina mbo o waawi taweede he mum. Ngalɗoo doosgal 8 e nder kuulal 3, woni tiiɗalla gadano mbo yimɓe yiilooɓe yiilirde ndee ɓee luurdi he mum.

Tuugtaade he Ngalɗoon doosgal, ngal facciro mum tawetee e kuulal 3, doosgal 11 e nder kawre ndernderiije ɗee, wiyi « kala tergal e TPM ene jogii geɗal : ene suɓtoo, ene suɓtee e geɗe feɗde ndee ».

1. Fawaade he ɗum, heen e yiilooɓe yiilirde jooni ndee, nde 46 tergal, won heen Fulɓe ɓe nanataa pulaar, ko ɓe gollidiiɓe e nder feɗde gila nde-nde sosaa ndee, ko ɓe joom en darɗe tiiɗɗe.

2. Yiilooɓe feɗde ndee ene njiɗi hokkude yoga e ɓeen darnde ardaade, kañum he jeyoyeede he yiilirde aroyoore he suɓngo waɗoyoowo he mooɓondral kuuɓtidinngal ngal.

3. Eɓe njogii sikki wiyde fooɗondirooɓe e ardineede ɓee, ɓeen ngonaa anniyiiɓe gollidde e maɓɓe kamɓe terɗe jiilooje feɗde ndee hannde ɓee.

Nde wonnoo jangto ɗeeɗoo kuule yeruuji mum laɓtuɗi tawaama e TPM, ɗum tagi heen rewɓe e worɓe wonɓe e feɗde ndee toɗɗii gollidiiɗo mum en mbo nanataa pulaar (Ablaay Yero Dikko, cukko hooreejo, yo ɗaɓɓu ardineede feɗde ndee, kamɓe ɓe mballa ɗum). Sabi wallude Ablaay Yero Dikko ko hisnude darnde mum wonnde tergal he TPM.

Nde ɗum nanntaa ndee, ko ɓuri heewde he ndaartooɓe ardineede ɓee, kañum enne ñuumanii yettinooɓe wiyde ko hiila mbo terɗe feɗde ndee pewji mbele waawde haɗde yimɓe woɗɓe tawtude seteyel fenaande mooɓondirngel ɗoon ngel. Hono no hiila mbo banndiiɓe en yiilooɓe TPW mbaɗi ɓe e innde TPM nih, woni ɓamde saliiɓe gollidde e yimɓe leydi mum en, e innde ndeeɗoon wootere, ciforo-ɗen ɗum Pularal Fulɓe biyngal « Alaa ɗo yahnoo, artii ɗo wonnoo.» (Ko ñawɗo yiɗaa koo).

Tawtude hooreejo mbo daawal mum hiɓɓi o (Abdul ajiij Jallo, waɗtii njuɓɓudi golle ɗee he juuɗe yiilirde ndee, ɗumne ko kaŋnko AYD laatii gardiiɗo, kaŋnko e terɗe keddiiɗe ɗee kaani yuɓɓinde mooɓondiral ngal gardotooɗo suɓtetee he mum ngal.

Waɗde kamɓe tato ɓurɓe ɗaminaneede ɓee (Belko Bah, Abuu Soh, Ablaay Yero Dikko) ne cifaa sifaajiɗi ɗi kuule ɗee kaalaani he mum, kono yimɓe mawninii ɗi sanne.

1. Belko Bah ko laamuyaŋke taweteeɗo he lannda laamɗo leydi Mali woni  IBK (Gaño Fulɓe ceedtanaaɗo ko boomoowo Fulɓe).

2. Ablaay Yero Dikko ko Pullo mbo nanataa pulaar.

3. Abuu Soh ko kañum e hooreejo jooni oo, woni Abdul Ajiij Jallo, njiidi asko galle, njeydaa wuro wooto.

Eɗen tawa e nder kuulal 4 yuɓɓinde e jokkude sifiima no neɗɗo ardinirtee TPM :

Doosgal 10: batu kuuɓtodinngu ene waɗee duuɓi 4 fuf laawol gootol. Ko gardiiɗo yiilirde ndee noddata. (Ardiiɓe Cate Tabital Pulaaku (diiwanuuji) ɓee, ardiiɓe peŋɗe ɓee, ardiiɓe leege ɓee, e hoolaaɓe kalfinaa ɓee, so ɓeen tataɓal mum en nootiima cuɓtotoo gardinteeɗo ñalnde mooɓondiral kuuɓtidinngal ndee). Taweede ko e ndiin mbaadi ngootiri yiilirde TPW tafetee, ɗum woni leydi fuf suɓotoo hoolaaɓe mum fotooɓe haalde e innde Tabital Pulaaku ndiin leydi. Ko ɗum woni njuɓɓudi Kuulal 4 doosgal 10 maandinta, ngal Kuulal TPW yaɓɓi, ɗum addi caɗeele hakkunde maggal e TPM.

Ko ɗum sikkaa yiilooɓe TPM ngoni fewjude hono mum, TPM yiɗi ko tafde cate e peŋɗe ɗe ngoodaano, haa hoolaaɓe ɗiin diiwanuuji mbaawa suɓaade mbo ɓe nanngani oo.

Tawaama ɓeeɗoo wonɓe he fooɗanaade lefol ngardiigu TPM ko jiidaaɓe he barooɗe TPM gila ko ɓooyi, e moodibaaɓe dabotooɓe yiɗɓe takkaade kala sahaa mbele weeɓnude jokkondire mum en e joom en haajuuji ndabu, e laamuyaŋkooɓe, ko ɓe dawriyaŋkooɓe keewi moolaade haa porlitana ɓe yimɓe he lanndaaji mum en.

Ko he sifaa ɗiiɗoo jiiɓruuji pecciiɗi hakkunde halfinaaɓe ɓee (Abdul Ajiij Jallo, Ablaay yero Dikko, Abdul Ajiij Haydara, Diko Jaaŋe Dikko, Baabali Bah, e woɓɓe) kaɓata saabii ko kalfinaa koo, ko no ɓe mbeliraa nih, ɓe ngondaaka Kuulal, haala alaa doosgal.

Ko mbaawɗen toŋgirde ɗeɗoo luure ko toɓɓe tati

1. Tabital Pulaagu ko feɗde nde Fulɓe poti reennde no feewi, e nde jogii jamirooje lugge baawooje nafde Fulɓe, nafa Afriknaaɓe, hay winndere naftoroo so ɗe ngollaama, kono nde halfintaake jogiiɓe pellital e baawɗe huutoraade ɗeen jamirooje, hay so ɓeen keɓaama, ɓe tuusetaake e ngalɗoon gollal no fotti nih.

2. Halfinteeɓe feɗde men Tabital Pulaagu ɓee, ko yimɓe ɓe sokulla mum en ngalanaa immanaaɗe feɗde ndee, (jaŋɗe wiɗto e heblo) ɗum waɗi kala ko teddi seeɗa nde yettii ɓe, eɗen tawa hay huunde ɓe mbaawa gaynude heen.

3. Ko yimɓe joom en jawɗeele ɓe duuɓi keewɗi ɓur-ɗen reerɗude yo ngardo, ɗum ne holla, yinnoreede men dañal ɓuri  mawnude e diina ɓamtare ɗemngal e pinal tuugtaade he doosgal 6 e 7 Tabital Pulaagu no siforanii men nih.

Kuɗol Mammadu Aamadu Bah kucaala.

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.