Ngootaagu ngenndi Muritani, kulhuli e yaakaare

0
1658

Ɗumɗoo ko tiitoonde yeewtere Dental Jagge Muritaninaaje Gonɗe Caggal Leydi (Collectif des Cadres Mauritaniens Expatriés – CCME) yuɓɓini ɗoo e Nuwaasoot ñalnde alkamiisa 14 marse 2019, ngam faccirde miijo mum en ko faati e koɗdigal leƴƴi leydi ndii. Jirwini yeewtere ndee ko annduɓe mawɓe, hono Porfesoor Abdel Weduud wul Sheex e Usmaaan Kan.      

Ɓiɓɓe leydi  Muritani heewɓe, jannguɓe,  jagge toowɗe, ina nguuri caggal leydi, sibu ko toon ngollotoo. Aɓe njogii fedde nde ɓe inniri Dental Jagge Muritaninaaje gonɗe caggal leydi (Collectif des Cadres Mauritaniens Expatriés). Pulaar ina wiya « Foondu woni ko dow lekki, kono hakkille mum woni ko e ñaande », kamɓe ne, ɓe ngoni ko caggal leydi, kono hakkillaaji maɓɓe fof ko e leydi hee ngoni. Ko ɗuum addani ɓe, sabu maɓɓe woƴeede koɗdigal moƴƴal nder leydi ndii, heblude winndannde ɗo ɓe kolliti ngoƴa maɓɓe e ngootaagu ngenndi ndii, ɓe cakkiti heen peeje potɗe siyneede ngam moƴƴinde gondigal e leydi hee.  Ndeen winndannde siftorde, tiitoonde mum ko : « Ngootaagu ngenndi Muritani : kulhuli e yaakaare ». Ɓe neldii nde laamu Muritani, e lewru desaambar 2018. Caggal ɗuum ɓe ummanii yaajnude miijo ngoo e yimɓe leydi ndii. Ko e nder ɗuum ɓe njuɓɓini yeewtere gostondiral miijooji ñalnde 14 marse 2019 to Otel Wissal, ɓe noddi heen jagge keewɗe gollooje politik e  jojjanɗe aadee e renndo siwil. Ko Porfeseer Abdel Weduud wul Sheex e Usmaan Kan ɓe teddiniri hollitde miijo ngoo.

Hade maɓɓe rokkeede konngol ngam tonngude winndannde ndee, ko kalfinaaɗo njuɓɓudi yeewtere ndee, hono Ceerno Moktaar Lam yettini ginol golle ɗee, caggal ɗuum Quraana janngaa. Udditi yeewtere ndee ko hooreejo Dental ngal, hono biyeteeɗo Mammadu Baro (e jokkondiral e ayaawo).

Pr Abdel Wedduud juutniima no feewi e daartol koɗdigal leƴƴi leydi ndii. Usmaan Kan kadi ɓeydii e ko Abdel Weduud haali koo. Maa en eto tawo yaltinde winndannde CCME neldi laamu nguu ndee.

Hade men ruttanaade konngol Abdel Weduud e Usmaan Kan e tonngooɗe men garooje, min ndokka “Naatirde” winndannde ndee, wonana on meeɗaari.

“Ngootaagu ngenndi Muritani : kulhuli e ɗamaawu

Naatirde

E sifaa kuuɓtodinɗo, yimɓe hoɗɓe e boowal Muritani hannde ngal, ɓooyii wuurdude heen nder jam e nanondiral. Leydi ndii waawii hisde e caɗeele pooɗondire leƴƴi kewatnooɗe e daartol mum sahaa e sahaa fof, sabu korsa mo sukaaɓe mum fof njoganii ɗum. Pecce yimɓe leydi ndii meeɗaa seerde e waɗdude kaɓɓondire hakkunde mum en, heen sahaaji nii tawa teskaaki keeri hakkunde leƴƴi ɗi nganndu-ɗaa, goodal mum en laatii tigi ko caggal tabitgol Dowla oo caggal njiimaandi.

Nii woni, taƴondire hakkunde ɓiɓɓe yumma ngam gardagol emiraaji safalɓe ina mbattintunoo e ɓaleeɓe Muritani, walla mbiyen haalooɓe ɗemɗe Sudaan (Haal-Pulaar en , Soninkooɓe e Jolfuɓe) huufɓe maayo Senegaal ; aɓe naatatnoo heen, wooda mo ɓe keedani heen, fawaade e enɗam, walla e nafooje walla e kaɓɓondire njogadanooɗe. 

E ko ɓuri heewde, wuurni jiidigal tuugnorgal e pinal arab-lislaam denndangal ngal (addani yimɓe fof tuugnaade e pinal arab-lislaam ngal), ko janngidgol e duɗe goote, ko wayi no duɗal Ahl-al-‘Aaqil ɗo almaami Abdul Qaadiri Kan sawndondirnoo e El Moktaar wul Buuna e Ahmed wul al-‘Aaqil, ina keɗtodoo Khadiija mintu Muhamd al-Aaqil lolluɗo oo, ina janngina miijanteendi Aristote, hono no seedtorii ɗum binndanɗe taariikiyanke Daande Maayo ganndaaɗo no feewi, hono Sheex Muusaa Kamara. Ɗumɗoon noon (ngool laynugol ganndal) yahraani bannge gooto tan, rewo faade worgo tan, hono won ɗeen jiyle bannginteeje gostondire pinal e nder senegaal-muritani oo njiɗi hollitirde ɗum nii. Seede mum, ko ganndal ɓeto (ilm al-aruud) ngal gooto e annduɓe safalɓe ɓurɓe mawnude e teeminannde 20siire, hono El Moktaar wul Haamiduun, heɓi e ceerno jolfo biyeteeɗo Muhammed El Amiin Siisee, meeɗnooɗo wonde kam e hoore mum almuudo baaba mum El Moktaar to Tule ceene Igidi.

Seede goɗɗo ɗee battinooje palpaltondirɗe : laabi diine e kaɓɓondire/taraabiyaaji keewɗi jaltuɗi heen. Al Hajji Umar Taal heɓii ballal teeŋtungal (ngal Sheex Muhammed El Maami mo Tiris/Inshiri…) walla nii won ɓeen annduɓe safalɓe ɓurɓe yiytinaade ndarodiima e mum (yeru Siidi Abdallal wul Mbuja mo Tishit…), hay so tawii noon o heɓii felɓondirde e maalde ɗo Siidi Ahmed El Bekkaay Wul Sheex Siidi Muhammed sikkaa dariima darnde teeŋtunde. To bannge goɗɗo, eɗen nganndi, e lasli, battingol Ahl al-Shaykh Sidiyya mbattini e laawol Muridaagal Sheex Ahmadu Bammba, keewɗo kam ne almudɓe safalɓe (Sid Ahmad wul Asmuhu…) kam e yah-ngartaaji batte hakkunde laawol tijaaniyaa ibraahimiyya Kawlak dow Idawaali en hirnaange worgo Tararsa, sarnooɓe ngool laawol ɓee.

Gila Muritani heɓi hoore mum, Dowla keso oo darii tan, ngootaagu ngenndi woni ngoƴa dowrowo sosnooɓe ɗum ɓee. Ko mahondiral e paamondiral  ɓurnoo teeŋtude e jotondire hakkunde dente ɗe pine ceertuɗe, hay so tawii noon waɗii caɗeele gila e maayirɗe kitaale 1960, caggal ɗuum e kitaale 70. Hannde, e Yonta « Identités meurtrières » (keertingol neɗɗaagu ngaddoowu warhoore) ngam ƴettitde konngol akademinaajo farayse-libannaajo biyeteeɗo Amiin Maaluf, ngootaagu ngenndi men ina wondi e leefre seedtinnde, nde hay mo anndaa leydi ndii waawi teskaade, alaa ko haali fedde-baafal baangal no Dental Jagge Muritaninaaje Gonɗe Caggal Leydi (CCME) nii.

Sikke alaa, faandaare amen e konngol Ngootaagu Ngenndi ngol wonaa caaynugol denndaangal keeriiɗe (…) nder pinal gootal bajjal, min paanditii heen ko tingol jeyeede e ɓure ngootaagu ngenndi ndenndaandi, ko koɗdigal jamyamal nder ceertugol miijooji terɗe renndo ngoo, ko mahondiral e paamondiral sabu mum renndude battane e jiyle e eɓɓaande gollal…

 Winndannde CCME

Ciimtol Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.