Daartol Aadi bun Saddadi

0
2179

Ooɗoo Aadi bun Saddaadi wonaa Annabi kono o yontidaama e Annabaaɓe etee o ummii ko e Annabi< Ko o neɗɗo maatinniiɗo e oon yonta sanne, so ko Alla jaɓii maa en paam ɗum e ko arata ko, sibu ganndo biyateeɗo Kaaba El-Ahbaari wiyi : “ kanko Saddaadu bun Aadi ko ɓiy Awsi, ɓiy Aram, ɓiy Saam ɓiy Nuuhu, (JKM), laatiima noon ko o keewɗo ɓiɓɓe, ngam wiyaama o dañii ujunnaaje nay ɓiɗɗo, o resii rewɓe ujunere, kanko kadi o wuurii duuɓi ujunere .

Hono saawi wiyi : nde Aadu maaynoo lomtii caggal mum ko ɓiɓɓe mum tato : gadano o woni Saddaadu, ɗimmo oo ko Saddida, tataɓo oo ko Aram. Saddaadu woni afo maɓɓe. E dow ɗuum, ɓe ɗooftii mo e ngoolɗoon lomtogol, Baaba makko. Caggal ɗuum, o waɗti fooɗondirde e laamɓe woɗɓe e nder winndere nder e yonta maɓɓe, o naatani haɓde e maɓɓe, o tafi konuuli kewɗi doole, no laamɗo biyeteeɗo Bakatansar gonnooɗo to Babilon leydi Iraak oo nih. Nde o ƴetti haɓde e maɓɓe, o fooli ko ɓuri heewde e laamɓe wonnooɓe e ɗiin ɗoon nokkuuli e oon yonta, o fooli ɓe, o ƴetti galleeji maɓɓe e jawɗeele maɓɓe. O wonti laamɗo winndere leyɗeele maɓɓe to fuɗnaange mum e hirnaange mum, o tami ɗum ko e nder juuɗe makko. Caggal ɗeeɗoon golwole, Saddaadu ina jogii ujunere jaagorgal, o noddi jaagorɗe makko, o wiyi ɗum en : yo ƴeewan mo haralleeɓe (ingénieurs) wonɓe e nder Aduna oo kala, so ɓe ndañii ɓeen, yo jaagorɗe ɗee njamir ɓeen yo njah njiylanoo mo nokku ɓurɗo yaajdee e ɓurɗo welde henndu e heewde caaɗli ndiyam e nokku ɓurɗo heewde leɗɗe, yo ɓeen haralleeɓe mahan mo ɗoon galle Aljanna ɓurɗo e nder winndere e oon yonta. Jaagorɗe ɗee njahi coorii Aduna ngam yiiloyaade denndaangal haralleeɓe ko aldaa e faltaade, ɓeen ngoni ɓeeɗoo : heeroriiɓe jamɗe, heeroriiɓe leɗɗe ko wayi no lawɓe, heeroriiɓe mahgol, heeroriiɓe mbaylaagu e sakkaagu, e ko nanndi e ɗeen geɗe, ɓe ngoppaani hay meccal gootal goodnongal e oon yonta. Nde ɓeen noddaama ngarii, ɓe mbiyi ɗum en : laamɗo men Saddaaadu wiyi ina yiɗi njahon ƴeeyon ɗo ɓuri welde hoɗde e nder aduna hee, mahanon ɗum ɗoon galle mo hay gooto meeɗaani yiyde e nder winndere ndee ngam yiɗde waɗde ɗum galle aljanna. Haralleeɓe ɓee mbiyi njaɓii. ɓe njahi ngam yiytude nokku ɗo ɗum fotata wonde, haa ɓe ngari e nokku gooto ina ɗo leydi Yeman ina wiyee Adan, oon nokku ina nanndi e sifaa laamɗo oo mo sifii oo, kamɓe fof ɓe kawri ɗoon ina moƴƴi. Ɓe cuɓii mawɗo golle ɗee (chef de chantier), oon hokki yamiroore, o wiyi : ɓee yo njah ngaddoya kaŋŋeeji, ɓee yo njah ngaddoya kaalis gal, ɓee ko kire e jaka ngaddoyta, won e mahooɓe kañum enne, yoo njah ngaddoya muulirɗe tuufeeje e muulirɗe maarbere e ko nanndi e ɗeen geɗe, gooto e maɓɓe fof addii ko yamiranoo yo addu koo.

Kamɓe haralleeɓe ɓee, ɓe ndenti ɓe ngoni e meetaade nokku oo, ɓe mbaɗi ɗum no lobi nay nih, bannge heen fof ko teemedere e noogaas meeteer. Ndeen ɓe ngaynii meetaade, ɓe ngasi ngooroondi tata kaa, ɓe mahiri ngooroondi ndii ko maarbere ɓolo. Nde yahi haa ngooroondi ngoon ɗoon wuro gasi, ɓe pawi heen geɗe goɗɗe ɓurɗe fof yooɗde. Kala ko ɓiy Aadama ina sinkoroo to bannge mahngo, ɗum waɗaama e nder mahdi ndii. So neɗɗo ɓadtiima galle oo ko ina tolnoo e teemedde nay meeteer, ɗum wonata ko e ñilkude e gite mum, alaa ko haali nde neɗɗo oo naati toon. Nde ɓe ngayni mahde, ɓe ngari ɓe kaalani mo, ɓe mbiyi mo : mahgol wuro ngoo e galle laamorɗo oo gasii. Caggal ɗuum, o nodditi jaagorɗe makko laawol ɗimmol , o wiyi ɓe : wonaa oɗon paami kam ko miin woni laamɗo winndere ndee kala ? Ɓe mbiyi mo : eey. O wiyi ɓe, kala wuro wonngo e les njimaandi am e nder winndere hee, njahee ngaddanee kam kaŋŋeeji mum en e kaalisaaji mum en, e hurateeri mum en, ngaddanon mi ɗoo ko yaacci. Jaagorɗe ɗee mbiyi : min njaɓii. Ɓe neli yimɓe e nder gure yo njah ngaddoya cuɗaaje mum en kala. Kamɓe fof ɓe njahi, hay gooto suusaa salaade ndeen ɗoon yamiroore, ɓe ullii e nder gure, ɓe ƴetti kala ko ɓe tawnoo heen e ngalu ɓe ngaddi, ɓe njoowi ɗum e yeeso laamɗo Saddaadu bun Aadu, gila e kaŋŋe e kaalise, kire e jaka, to bannge urateeri ndii kadi ko noon wayi, hay guri ñobbaaɗi ɓe ngoppidaani yimɓe gure ɗee. Nde ɓe ngaddi ɗeenɗoon geɗe fof kadi, laamɗo o wiyi ɓe : kala jom meccal yoo ƴettu ko heerorii koo, liggoo ɗum haa yooɗa, waɗa e dow ko feewni ko maande e nder maande ndee tawa ko innde makko woni heen. Nde ñeeñɓe ɓee nani ɗuum, ɓe mbaɗdi adaa e cuɗaari ndii, gooto fof ƴetti ko waawi golloyaade. Ɓe gollii e nder lebbi jeegom, ɓe ngartiri golleeji maɓɓe, ɓe mbeji ɗum e yeeso makko. O weltii heen no feewi, o anndi ndeke ɓamtaare leydi fawii ko e miijo gardiiɗo ndiin ɗoon leydi, ngam haralleeɓe ɓee peewnanii mo pucci kaŋŋe e gelooɗi kaalis dimo, sakkeeɓe ne peewnanii mo paɗe botuuji guri ina ngallinaa kaŋŋe kaalis, kala jom meccal waɗii ko ɓuri yooɗde e oon ɗoon yonta. Wuro ngoo ɓe mbaɗii e nder mum lowe, ɓe lori heen leɗɗe ñaameteeɗe e uurɗe, e jaayorɗi laamɗo, ɓe kebli ɓiɓɓe rewɓe ɓurɓe yooɗde ngam toppitaade laamɗo Saddaadu bun Aadu, alaa ko waɗaaka e nder wuro ngoo, winndooɓe ɓe mbiyi : wuro ngoo mahaa ko e nder duuɓi teemedde tati, nde ɓe ngayni mahde e heblude wuro ngoo, ɓe kaalani ɗum laamɗo oo. Caggal ɗuum, Saddaadu noddi yimɓe ɓee kala o yamiri ɓe yo ɓe ndus kaake e cuɗaari ngonndi ɗoon ndii fof, ɓe nawa to wuro heso ngoo. Cuɗaari ndii yo ɓe mbaɗ ɗum to nder galle Aljanna oo, ɓe ngoppa ɗoon reenooɓe ngenndi timmuɓe ngam reende cuɗaari ndii ko adii nde ɓe ngarata. Nde ruso ngoo gasi haa laaɓi, kanko laamɗo oo, o tintini Aduna oo fof ko o eggoowo, kono adii yahde to wuro too, ko haralleeɓe ɓee. Caggal ɗuum, o dotti ñalngu nde o eggata. Ndeke ko o heblata eggugol koo fof, tawi Alla toowɗo oo nelii toon Maleyka yo faddoyo ɓe toon ko adii nde ɓe naatata wuro ngoo e galle oo. Laamɗo Saddaadu ummiima kañum e yimɓe mum fof ina payi to wuro heso ngoo, ɓe ummii ɓe eggi ɓe ngari haa naatirde wuro, ɓe tawi ɗoon Maleyka oo ina wonti neɗɗo ina ñaantii haa yooɗi. O falii laamɗo Saddaadu ina wondi e jaagorɗe mum. Maleyka oo fayi e mum, o salmini ɗum, Saddaadu salmitii, o wiyi ɗum : njiɗ-mi ko ndewaa Geno jom yurmeende kañum gooto haadi ngon-ɗaa ko e naatde e wuro maa ngoo. So tawii a jaɓaani mi itta fittaandu maa. Laamɗo Saddaadu heɓɓitii wiyi : aan ko kaalataa koo ko puuyka. Nde o joofnata konngol makko tawi Maleyka o wullii e dow maɓɓe wulaango wooto, kamɓe fof ɓe maayi hay gooto e maɓɓe heddaaki ina wuuri. Ko ɗoo nguurndam laamɗo Saddaadu haaɗi. Ko ɗum tagi fulɓe mbiyi : “ won galle mo neɗɗo mahata ko gaño mum lomtotoo heen ”.

Jibriil Muusaa Joop
Tel : 46 56 51 10/ 22 23 13 19

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.