Deentinol Departamaa-detaa Amerik paatungol e ñawu Ebola njolngu nguu

0
3078

Ngam wallude yimɓe gollotooɓe e ammbasaduuji men ɗii ɓeydaade faamde no moƴƴi wiris Ebola oo, en njokkondirii e fannuyankooɓe men wonɓe e Departamaa Detaa, halfinaaɓe ko faati e cellal. Ɓe mballi en lelnude doggol peeje ɗe min kollitta on e nder haala newiika.
Haralleeɓe men cellal ɓee ina teeŋtini himme gonɗo e ɗooftagol ɗee jamirooje ɗe Nokku Rewindo Raɓo-raaɓooji mo Fedde Adunankoore Cellal (OMS) lelni.

· Bilwile ñaamooje ɓiɓɓe leɗɗe ina tuumaa wonde cabbuli wiris Ebola oo ;

· Ina hiisa ko kadi ko bilwile ñaamooje ɓiɗɓe leɗɗe ndaaɓi bilwile e baaɗi, ɗiin ne ndaaɓi yimɓe ñawu Ebola nguu ;

· Ko bilwile e baaɗi kam e teewu ladde ndaaɓaangu, ngu defraaka no moƴƴi walla ngu ɓenndaani, ngadda e yimɓe wiris Ebola oo ;

· Daaɓondiral hakkunde neɗɗo e neɗɗo noon, ardata ko nde celluɗo memondiri e neɗɗo piɗaaɗo ñawu nguu, ñawɗo no feewi, walla kadi rewrude e ɓulam[1] ɓalli yimɓe ñawɓe Ebolaa oo.

· Daaɓondirgol neɗɗo e neɗɗo ngal ɓuri heewde waɗde tan ko hakkunde rennduɓe galle wonduɓe e neɗɗo mo wiris oo fiɗi, walla safrooɓe halfinaaɓe rokkude ñawɓe ɓee safaara.

· Saabunnde e worde sawel e naange walla liirgol comci e naange ina njaawri wiris oo. Masiŋ guppoowo ina wara wiris gonɗo e comci, garduɗo e ɓulam ɓalli ñawɓe ɓee.

· Neɗɗo na waawi soomde wiris oo fotde balɗe 2 haa balɗe 21 (hakindo ngoo ko balɗe 5 haa 8), hade mum feeñninde ñawu nguu e rafeede cellal. Yimɓe fiɗaaɓe ɓee mbaɗtata raaɓde tan ko nde ñawu nguu feeñi e mum en haa waawni.

· Wiris fuɗɗotoo tookeede tan ko nde ñawu nguu feeñi. Fuɗɗortoo noon ko e ƴiiƴam, caggal ɗuum e ɓule ɓalndu ko wayi no tuure e  kaaye e goppe, kosam enndu e kañtudi e warñeende.

· Neɗɗo ñawɗo wirus Ebola oo, raaɓataa yimɓe yimɓe satiiɓe ɗum ɓee.

· Sabu ɗum, won ko seedtaa ko heewi e paawngal Ebola, haa teeŋti noon to wuro wiyeteengo Kikwit to Rippoobilik Konngo Demokaraatik. Toon, aadaaji ganni ina kaɗi sukaaɓe memde ñawɓe. Teskaama toon sukaaɓe wuurdunooɓe e suudu wooturu e jibnaaɓe mumen ɓe paawngal Ebola wari, ndaɗi e ñawu nguu, tawi wiris oo meeɗaani yettaade ɗum en.

· Ndeke, memde kaalis, walla soodde ñamri ngaadoraandi ñalnde kala, walla lummbaade pisin ngaddataa e maa ñawu Ebola.

· Alaa hujja woodi to bannge cellal fagnoowo jowgol diwngo laaɗe diwooje hakkunde leyɗeele, walla guddugol keeri hakkunde leyɗe, walla gustugol yah-ngartaa e ɗanle yimɓe, walla ndeen guddugol ammbasaaduuji, e antampirisaaji e ekkolaaji.

· So a ɗooftiima aadaaji moƴƴi, ko wayi no teddinde sahaa kala sooɗoraade juuɗe maa saabunnde, a hisat e ñawu nguu ɗoon ɗo a memondiraani e neɗɗo ñawɗo ñawu nguu.

Oɗon ñaagaa nde caraton ɗii ɗoo kabaruuji e nder sehilaaɓe mon e  ɓesnguuji mon. Oɗon ñaagaa no feewi nde mbaasaton ownirde beeli yimɓe haalaluuji keewɗi e nder jaaynirɗe.

On njaaraama!

Fulo : Bookara Aamadu Bah

http://www.guinee7.com/2014/08/21/alerte-du-departement-detat-americain-sur-lepidemie-de-la-fievre-ebola/

Departemaa Detaa (United States Department of State, ko heewi tonngireede nii State Department walla DoS) woni, to Dental Dowlaaji Amerik, nokku kalfinaaɗo jotondire winndereeje. O tolnondiri ko e ko mbiyaten “Ministeer geɗe caggal leydi”. Ardotoo nokku oo ko Kuuɓal Dowla, Gila 1 feebariyee 2013, ngaal Kuuɓal Dowla wiyetee ko John Kerry.

Joɗnde Departemaa-detaa (Nokku Dowla)

Joɗnde Nokku oo woni ko e taakawu Harry S Truman Building, sara White House, woni galle laamorɗo Dental Dowlaaji Amerik e nder wuro Washington.

 


[1] Ɓulam woni kala ko ɓulata e ɓalndu neɗɗo, ko wayi no ƴiiƴam, tuute, tuure, warñeende, coofe…