Yahnoonde artii

0
976
des-militaires-defilent-dans-les-rues-de-bamako-la-capitale-du-mali-le-18-aout-2020-apres-avoir-capture-le-president-ibrahim-boubacar-keita
des-militaires-defilent-dans-les-rues-de-bamako-la-capitale-du-mali-le-18-aout-2020-apres-avoir-capture-le-president-ibrahim-boubacar-keita

Ngonka leyɗeele Hirnaange Afrik to bannge politigi ina faaynii hannde : seɓɓitiiɓe jihaadiyankooɓe inan leewoo he nder diwaan Sahel oo, ina pusa gure, ina njooɓoo pitaali miskineeɓe, soldateeɓe inan polla laamuuji mum en (garduɗi heen sahaaji nii e laabi “demokarasii”), lomtoo sabu woytoraade wonde ɓeen ardiiɓe ndonkii tabitinde kisal e nder leyɗeele mum en, ellee maa mbiyaa ko wonaa ɗuum wonnoo haaju maɓɓe garwaniijo e nder dowla baawɗo wonde fof. Leyɗeele hirnaange nootitinooɓe e keewal e eeraango leydi Mali yo faabe e gardagol leydi Farayse, haa cente cente konuuji tafaa (Takuba en, Barkaan en, jiidaani e konu ONU) ñawndaani hay huunde.

Leydi Mali ko e ngoon weeyo wuuri ko ina tolnoo jooni e duuɓi sappo gila e laamu Aamadu Tumaani Tuure, kono ko ɓuri haaɓnaade e kaan ngonka fof ko pollugol laamuuji jokkondirɗi, deftuɗi e ɗuum, ko wattindii koo ko pollugol laamu IBK (yo yuurmeendeAlla won e makko) e hitaande 2020 laamu cabborgu sompaa, nanondiraa e nder lajal lebbi jeegom wooteeji jna njuɓɓinee, soldateeɓe koota e tuddule mum en. Kono ko e ndeen yolnde pollugol laamu cabborgu nguu waɗi, tawi saabiiɓe ɗum ɓee ko kañum en kadi pollunoo laamu IBK, iiñcuru joli hakkunde laamu soldateeɓe Mali hakkunde mum en e CEDEAO (Dental dowlaaji leyɗeele hirnaange Afrik) etee ngol laawol ɓeen ɓuri hiisde to bannge kuuge ɓe ƴettanta waɗɓe kuudetaa : gaaga yowde joomum en e fedde hee, ɓe nduttiima ɓe njamirii leyɗeele catiiɗe Mali fof (haa heddii Muritani, nde wonde jeyaaka e maɓɓe) yo uddu keeri mum en, ɓe cisiri denndaangal kaalis Mali desndanooɗo e banke dowlaaji CEDEAO hono UMEOA (dental kaalis dowlaaji hirnaange Afrik), ɓuri lorde e ngoon uddo fof ko miskineeɓe tawde alaa ko adoytee, alaa ko yeeyoytee.

Kono nduuɗoo iñcuru sudditii geɗe keewɗe, teeŋti noon e luural puɗɗinoongal feeñde hakkunde leydi Mali e Dowla Farayse : soldateeɓe Mali ina njawi, maa cikkitii nii, ballal leydi Farayse ngal, sabu bonannde jihadiyaŋkooɓe ɓee ustaaki e leydi hee, walla mbiyen nii ko ko ɓeydii, sabu alaa ɗo ɓe njettotaako he leydi hee, etee “lonngorɗe arme Farayse ina mbaawi yiytude hay metelli duɓooji e dow kaaƴe” walla tawo ɗe njiyata tan koko ɗe njiɗi yiyde, etee malinaaɓe ina ɗaɓɓi nde Farayse hormotoo ɗum e nder jotondire dowlaaji ɗiɗi ɗii. Farayse ina mettini pollugol laamu ɗimmol ngol e joñgol laamu sabbordu nduu, hiisii ko laamu Mali hannde nguu dagaaki; teeŋti noon e jotondiral maggu e Riis en, walla Wagner ɓe ɓe kiisii ko “heɓi dawna en”. Malinaaɓe kadi ina tuumi hiisre CEDEAO feewde e mum en, nde meeɗaa faweede e waɗannooɓe kuudetaaji, ko Farayse duñi horeeɓe dowlaaji CEDEAO e maɓɓe.

Ko laaɓani en goɗɗum koo, ko diwaan saahal oo ina jooɗtoraa hannde to banngeeji wiɗtooɓe ko diwaan keewɗo ngaluuji tago, gila e oogaaɗe baaɗe no jamɗe, kaŋŋeeji, peteroŋ, iraniyum ekn, ngelɗoon geɗel battindiingel nii ko huunde nde dowla Farayse fawi junngo mum to Nisseer, rewrude e sosiyetee ganndiraaɗo AREVA. Ko ɗum waɗi ina hula nootitagol leyɗe hirnaange ɗee to Mali wonaa Alla meho ma a taw nii ooyre leydi Riis en ko he ɗuum fawii, saka noon ina anndanoo ɓeen ngonaa tumarankooɓe e leydi Mali, sabu ngarii heen gila e jamaanu Moodibo Keyta (mo wonaano jiɗaaɗo no feewi to leydi Farayse).

Ko Mali koo ina haalee deƴƴaaka, ɓooytaani e mum pollugol laamu Alfaa Konndee waɗi to  Gine, haa jooni dee ko soldateeɓe tan, fawii heen, e darorɗe lewru feebiriyee nduu, ko kuudetaa to Burkinaa Faso, hay so tawii ɗii polli laamuuji kala njiidaani edda, kono teskini tan ko soldateeɓe loppitta laamuuji e juuɗe siwil en; kono kadi won ɗo yiyaa siwil en wonnooɓe e laamuuji calii dirtude, mbayli doosɗe leyɗeele mum en mbele ina keddoo ɗo ngonnoo, mbele ɗuum ɗoon ne wonaa kuudetaa ? Ko ɗuum heɓtinoo Alfaa Konndee to Gine, kono ko hono ɗuum Alasan Watara to Koddiwaar waɗi, to Cad ne kay ko ɓiy Idiriis Debii Mohammat Debii jooɗtii e dow jappeere baaba mum nde waraa (warngo e niɓɓere), haɗi mo doosgal leydi dagnunoo lomtagol mum.

To Gine bisaawo, e yontere ɓennunde ndee, won soldateeɓe etinooɓe follude laamu mum en ngardunoongu ne woote jooɗtoraaɗo ko laaɓtuɗo kono ɗum kam laataaki, etee ɓeen tuumaa ko yiɗde daɗndude njeeygu dorog e nder leydi hee.

Ɗee geɗe fof ina ngaddana en naamnitaade koye men mbar wonaa “ yahnoonde arti ”, sabu oɗon nganndi e kitaale capanɗe jeeɗiɗi (70), pollugol laamuuji nguu ardiinoo ɗum ko soldateeɓe, jeyanooma e aadaaji leyɗeele Afrik e Ameriik bannge worgo, teeŋti noon e Afrik bannge Hirnaange, hay so tawii oon aada deestinooma seeɗa, ellee o woni ko e artude. Ɗum ina addana en wiyde miijo ardunoongo e waame demokarasi gonaaɗo jooni e kitaale 90 nde laaminooɗo Farayse e oon sahaa, hono Faransuwa Miteraa wiyiino e yeewtere nde waɗdunoo e tiimaale mum (leyɗeele hirnaange Afrik) to wuro La Baule “ ko fayi arde, kala leydi ndi tabitinaani demokaraasi e nder mum liggonndirtaa e laamu Farayse ” kono caggal ɗuum, laamu Farayse holliri tan ko demakaraasi danndoowo nafooje mum ina wondi heen, kono kala demokaraasi luulndiino nafooje leydi Farayse, ɓe ngondaani e mum.

Fedde CEDEAO e UA (Dental Afrik) ina ngetoo ñawndude ɗeen caɗeele kono ndonkanii, maa mbiyaa ɓe mbattinta ko e laawɗinde ɗum, yeruuji mum ina keewi kono ko naññi yimɓe ngol laawol, ko kiisgol kuuge CEDEAO ƴetti feewde e leydi Mali ɗee, batte mum ɓuri bonde e ɓesgu hee, tawde ko ndi uddaandi alaa ko naatata alaa ko yaltata ! Yoga e yimɓe nii ina ciikitii mbar wonaa leydi Farayse sakkii les, sabu yoga e ardiiɓe dowlaaji CEDEAO ko cibooji leydi Farayse, won heen nii ko arduɓe e kuudetaaji, leydi Farayse ina dagnani ɗum en (Alasan Wataraa to kodduwaar, e Mahammaat Debii to Cad ekn.), won tooñirooɓe ɓe nii wonde “senndikaa hooreeɓe leyɗeele” daraniiɓe nafooje mum en. Ko ɗum waɗi ina faayaa mbar wonaa guut leydi Farayse rewata Mali oo, yani e mum ? Leydi Gine ɗum yanani e mum tawo, Burkinaa Fasoo ina daɗi tawo e ndeen bonannde.

Ko woni goonga koo tan, ko demokaraasi ine woɗɗi en tawo, etee ina jeyaa e ko haɗi ɗum tabitde, leefgol juɓɓule gaddotooɗe ɗum, tawde wonii ko fotnooɓe reende ɗeen juɓɓule keewi felɓaade ɗe.

Maamuudu H. Joob

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.