Kapiteen jandinɗo cukko-kolonel ?

0
758
Seppanooɓe laamu Ibrahim Taraore to Burkina
Seppanooɓe laamu Ibrahim Taraore to Burkina

Biyeteeɗo Ibrahima Tarawele mo tolno galaŋ “kapiteen” loppitii laamu to Burkina Faso, ñalnde 30 siilto (settaambar) 2024. Hawri ko e Mawnde (Aljumaa).

CEDEAO, dental faggudu dowlaaji Afrik Hirnaange yahii toon he gardagol Muhamadu Isufu meeɗnooɗo wonde hooreejo Nijeer. Lappol maɓɓe ko yettinde nulal Umaru Siisoko Mbaalo hooreejo leydi Gine Bisaaw, gardiiɗo hannde CEDEAO. Mahamadu Isufu wondunoo ko e soknaajo Jaagorgal Geɗe Boowaliije mo Gine Bisaaw biyeteeɗo Sudi Carla Barbosa, wondude e Dr Umar aliw Tuure, hooreejo goomu njuɓɓudi diiwaniiri to CEDA.

Ibrahim traoré du Burkina
Ibrahim traoré du Burkina

Yiɗde CEDEAO wonnoo ko yo laamu kesu nguu heddo he “wooteeji” ɗi Damiba anniyinoo yuɓɓinde he nder 2024. Ɓe njokkondirii e Hooreejo MPSR (Mouvement Patriotique pour la Sauvegarde et la Restauration », woni « Dillere Ngenndiyankoore ngam Kisal e Mahtagol ». Kapiteen Ibrahima Tarawore wonnoo hooreejo dillere MPSR konunkooɓe nde. Ɓe njokkondirii kadi e hoohooɓe aadaa. Hono Moro Naba e seernaaɓe diineeji maɓɓe.

Ko adii nde sete CEDAO hootata, ɓe njettii heɓaare Kapiteen Ibrahima Tarawele, kanko e hoohooɓe aada e diine ɓe ɓe njokkondirnoo.

Ciftinen Kapiteen Ibrahima Tarawele yandini ko gooto he yahdiiɓe mum nder konu Burkina, oon woni cukko-kolonel Paul-Henri Damiba. Ɓe ñiŋi Damiba waasde toppitaade e daranaade haɓaade jihaadiyankooɓe heelnuɓe nder Burkina duuɓi jeeɗiɗi hikka. Laamu Burkina waawi horde tan ko 60% leydi ndii, ko heddii koo fof ko seɓɓitiiɓe kuurii heen ina mbaɗa ko mbelaa.

Holi Kapiteen Ibrahima Tarawele ?

O jibnaa ko he 1988, ndeke o yahrata tan ko duuɓi 34. Hannde ko kanko ɓuri wonde suka laamiiɗo leydi he doŋre men Afrik ndee. O tawtii koninkooɓe teettirɓe laamu doole e kanuui, hono Kolonel Maamadi Dumbuya to Gine Konakiri jahroowo duuɓi 41 e Kolonel Asimi Goyta to Mali mo duuɓi 39.

Ina wiyee ko o nuggaro o wonnoo kono peertuɗo nde o janngata ndee, to Boobo-Julasoo. Kapiteen Ibrahima Tarawele loppitii laamu he juuɗe Kolonel Damiba, caggal nde oon ne heɓti laamu he juuɗe Christian Kabore.

Nde o renndini jaagorɗe laamu Burkina nde ɓe keɓti laamu ndee, o wiyi ɓe : «… mbeɗe anndi yoga e mon kecci mi, min ɗaɓɓaani ko kewi koo, kono ko alaa-e-sago min mbaɗa ɗum ».

Mudda mo cukko-kolonel Damiba jooɗii he jappeere, seɓɓitiiɓe Dowla Islaam e Al-Qayda ɓeydii njanguuji mum en nder Burkina, ɓe kuurii he yoga e diiwe woyla (rewo), ɓe taarii gure teeru haa ko ina tolnoo he 40%.

Kapiteen Tarawele fuɗɗorii konuyaagal ko he golwole hakkunde maɓɓe e seɓɓitiiɓe to Mali. O wonii toon he sete Genɗi Dentuɗi, o holliri toon jambaraagal makko. Teeŋti nde seɓɓitiiɓe njooki ɓe to Tummbukutu, he 2018. He hitaande 2019 o tawtoraama wolde Otapuwana nder fuɗnaange Burkina, fotde lebbi jeeɗiɗi. O tawtoraama kadi wolde Marekoy Rewo lesdi Mali. O meeɗaa jooɗaade ko ina ɓura lebbi jeegom tawa o tawoyaani konunkooɓe makko nder ladde. Kono galaŋ makko ko Kapiteen tan, o wonaa Seneraal. O janngi ko nder duɗe Burkinaa. Nde o angisii he 2009, o jangoyi Maruk ko feewti he kuutoragol kaɓirɗe konu.

Kapiteen Ibrahim Tarawele ardiima loppito laamu ñalnde 30 settambar 2022, o wuurii loppite ɗiɗi ko adii nder lebbi jeetati. Ñalnde mawnde 15 kawle o toɗɗaama yo o ardo laamu leydi ndii. Kanko wonti jiiloowo toowɗo konu leydi, hooreejo Burkina Faso.

Ibrahiima Tarawele e Thomas Sankara

Ɗoon nde batu dawriyankooɓe e hoohooɓe aada ndenndi ñalnde mawnde 15 kawle 2022, ɓe cakkiti yo o ardo laamu leydi ndii haa lajal cabborgal ngal timma. Ko ɗuum addani sunnotooɓe dawrugol Burkina nanndinde Ibrahiima Tarawele e Thomas Sankara nde ardotoo laamu Burkina he 1983. Kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe tolno kapiteen, Sankara ne yahratnoo ko duuɓi 34 nde o loppitta laamu ndee, Tarawele ne ko noon, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njandini ko Bees toowɗo nder konu Burkuna. Jerondiral maɓɓe noon ko ɗoo tan haaɗi ngati ngonka Hot-Wolta he 1983 ina seerti e ka Burkina Faso hannde. Ko ina wona duuɓi 40 caggal wakilitere Sankara, leydi “yimɓe nuunɗuɓe” woni ko he ndaarde daɓɓitaade, kasaare ina satii ɗum baŋ-yoo-baŋ. Burkina wontii laana njulka, bempeƴƴe ina naatira baŋŋeeji kala.

Huccannde Ibrahima Tarawele

Kapiteen Ibarahima Tarawele hunii ko toppitaade tan gollanaade geɗe cabborɗe, ɗiɗmel ngel ko yuɓɓinde suɓngo he hitaande 2021, tataɓel ko ɗoftaade kala ko nanondiranoo gila he ndernderi haa he boowal leydi ndii.

Ɗoon ɗo njuɓɓudi demokaraasi woodaani ko ɓooyi ngati konunkooɓe, Kapiteen Tarawele fodii artirde kisal nder leydi ndii kala, ɗoon ɗo Burkinaaɓe nguuri nder kulol e owleende, ɓe compa demokarasi.

Batte ngoo loppito laamu

He nder ɗii lebbi jeetati jawtuɗi ko ngoo loppito woni ɗiɗmo nder Burkina. Mbele ɗum wonaa fuɗɗoode gartugol konunkooɓe nder laamuuji doŋre Afrik ? Ko woni yeeso daɗaani gite. Ko ɗii kulhuli Antonio Guterres, Koolaaɗo Kuuɓal Genɗi Dentuɗi haalnoo nder hitaande 2021.

Ko ndeen kadi o wiyi “… noddaango am feewi ko he leyɗe ƴellitiiɗe nde mballata Diiso Kisal Genɗi Dentuɗi hulɓinde ɓeen yiɗooɓe loppitirde laamu doole ; ɗum wontii hankadi ñawu rewam”.

Kono ɗeen leyɗeele biyeteeɗe ko kattanɗe ɓuri woƴeede ko dille gonɗe nder mum en, hono hare hakkunde Ukereen e Riisi. Ɓe ɓuraani yeeƴaade geɗe jerɓinooje bayɗe no dille Burkina.

Tengiti ngal dow nder leyɗe hono Burkina e Gine e Mali naatii tigi nder mbunndi-mbunndi ɓiyngu-baabaagu nder hare leyɗe Fuɗnaange e leyɗe Hirnaange to Orop e to Ameriki. Ɗum feeñiri ko wolde hakkunde Ukereen e Riisi. Nde wonnoo Riisi yiylotoo ko jiimtude leyɗe ɗe Farayse jiimnoo.

Kono Burkina e ko nanndi he mum ina mbaɗti heen hakkille haa Ibrahiima Tarawele suuti ɗemngal wiyi « Amerikinaaɓe e Faraysenaaɓe ko yahdiiɓe men e oo yonta, kono eɗen baawi kadi jogodaade jokkondire he Riisi no heddiiɓe ɓee nih ». Mbele ɗum tinndintaa ko ɓe rewooɓe laawol Malinaaɓe ndewi ngol ? Ngol laawol woni noddude Wagner yo lomto koninkooɓe Farayse ronkanɓe seɓɓitiiɓe jihaadiyankooɓe. Ko woni he lahal fof maa juuɗe njiytu.

Aamadu Malal Gey

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.