Koolol Shingiti, mo Geno waɗantaa, maayat

0
21
Koolol 13ɓol Shingiti Muritani
Koolol 13ɓol Shingiti Muritani : Njaay Saydu

Tuggude e ñalnde 13 haa ñalnde 17 bowte 2024, koolol teskinngol waɗii e wuro Shingiti, wooto e gure nay ganni, ɗe Unesco tonngunoo e doggol Ndonaandi Winndereyaŋkeeri gila e hitaande 1996. Ko ngol laawol waɗti sappo e tataɓol ko ɗii ɗoo kooli puɗɗii.

Leƴƴi Muritani fof keblaniima ngol, gila e fitiram-golleeɓe wejooɓe, naalaŋkooɓe yimooɓe, amooɓe maa fiyooɓe koɗli e bawɗi, wuttooɓe coorumbe, yimiyaŋkooɓe haayanaaɓe konngi, waɗooɓe duƴƴe haa e wanngotooɓe arɓe yeeɓde, jeyaaɓe e leydi ndii haa e ummoriiɓe to caggal leydi. Ko noon ne kadi jaayndeyankooɓe, waali-leydi ndii haa e hoɗɓe ummoriiɓe e leyɗeele ceertuɗe. Balɗe joy jiigondiral pine e ɗemɗe ceertuɗe hakkunde yanooji e jeewte belɗe kono kadi, heen sahaaji, pelɓondire muusɗe e dukooji caɗtuɗi hakkunde yiɗɓe lakkitaade e haɗaaɓe feewnitaade.

Ɗowi udditgol koolol ngol ko hooreejo leydi Muritani hono Mohammed Wul Sheex El Gazwaani. Hikka, koolol ngol waɗaa ko e maande pinal e ɓamtaare. Fuɗɗoraa ko janngugol Ɓuraana tedduɗo oo. Rewi heen ko duubirgol ngenndi (hymne national). Caggal duubirgol ngol, ko diɗɗal denndinngal naalaŋkooɓe leƴƴi Muritani fof waɗi jimol koolol ngol. Rewi heen ko konngol Meer Shingiti ngam bismaade mawɗo leydi ndii, jaagorɓe mum e hoɗɓe ɓiɓɓe leydi e caggal leydi, arɓe nootitaade e koolol ngol. Caggal makko ko hooreejo diiso diiwaniiwo Adraar ƴetti konngol. Nde o rowi, ndewi heen ko konngi jaagorɓe ummorinooɓe e leyɗeele ɓiɗɗe yummiraaje, garɗe nootitaade e koolol ngol. Cagggal ɓeen ko konngol hooreejo Duɗal winndere Arab, jooɗiiɗo to Pari, laamorgo dowla Farayse hono biyeteeɗo Jak Laŋ (Jack Lang). Rewi heen ko konngol jiiloowo kuuɓal ALECSO. Nde oon rowi, ko jiiloowo kuuɓal ISESCO heɓɓii. Caggal oon ko jiiloowo kuuɓal UNESCO ƴetti konngol, hono Sokna Odrey Asulay (Audrey Azoulay). Caggal konngol Sokna Odrey ko Jaagorɗo Pinal, Ñeeñe, Kumpital e Jokkondiral e Sarɗirdu. Ko ɗoo Mohammed Wul Sheex El Gazwaani ƴetti konngol, hucciti e jamaanu koolol ngol. E nder konngol makko, kanko mawɗo leydi ndii, o wiyi : « Faandaare Koolol Gure Ndonaandi ko ƴellitde gure daartiyaŋkooje e ngaluuji mumen keeriiɗi, ɗi ngalaa nanndo, rokkude ɗe kattanɗe wuurde, ɓamtagol e mawnugol (laygol to bannge weertaango), e ɓeydude faamamuya ɓiɓɓe leydi ndii ngam ñemmbude darnde yamyamre mawɓe ɓennuɓe, siiñtunooɓe ɗee ɗoo gure e dow jokkere-enɗam e ngootaagu tabitngu, tawi ɓe njeebanooki faayidaaji renndo e ɓure diine men ceniiɗi, mahtiiɗe ceerungal pine men, mbaɗti ayaawo nehsu teskinngo e ngootaagu ngenndi.

Leydi ndii waɗii taaɓal mawngal e ɗii ɗoo duuɓi cakkitiiɗi ngam semmbinde ngootaagu, tiiɗtinde cañu renndo e saatoraade seeɗa-seeɗa ñaawoore renndo. Ena jeyaa e ko newni ɗee geɗe, udditaare to bannge dawrugol, cemmbingol Duɗal Ndenndaandi (Ecole Républicaine), doosɗe laamu teskiingu jojjannɗe kam e memtagal tippudi njuɓɓudi laamu.

Ena jojji hannde mahde renndo welditngo e hoore mum, hooliingo juɓɓule mum, semmbolinngo to bannge cañu, herngo to bannge ngootaagu, eerotoongo darnde ngenndiire ndernderde ngam waylude hakkillaaji dimari e seertude e miijooji ceɓɓitiiɗi, konngi caawɗi ngañgu walla geɗe maandinirteeɗe ɓurondiral, mbele eɗen ndoolnirira leñol men daartol gootol e kucam ngootam.

Musiɗɓe rewɓe e worɓe, e lewru jolal 2019, e nder ɗee ɗoo sahre, mi ƴettiino pellital no ngol koolol woniri koolol pinal nii, engol wona kadi koolol faggudu. Ngam heddaade e ndeen fiɓnde, en ndenndinii sappo e jeegom miliyaar ceede ɓooyɗe feewde e ceŋɗe keewɗe ɓamtaare e nder gure men ndonaandi : Cellal, nehdi, kumpital, balle feewde e jumaaji e jamaaji e duɗe gaadanteeje, deftorɗi binndi ɓooyɗi, fitiram-golleeɓe, sukaaɓe, rewɓe, ñeeñal e banngagol. E dow nguun ngalu, fawtiima heen kadi sappo e ɗiɗi miliyaar ngam feewnude laawol Attaar-Shingiti ngam jooktude Shingiti.

Ndee ɗoo toɓɓere faggudu arata ko timminde toɓɓere pinal tawi faandaare ndee ko reende e hisnude ngaluuji men donaaɗi, gila e binndi ɓooyɗi haa e mahateeje, nde tawnoo, woni faandaare ngol koolol Gure Ndonaandi ko ƴelltide gure daartiyankooje e ngaluuji mumen keeriiɗi, rokkude ɗe kattanɗe waawde wuurde e ɓamtaade. Haa hannde e ndiin mbaydi, engol toɓɓi kadi semmbinirde ɓiɓɓe leydi ndii, kuɓindagol jikkuuji moƴƴi e ñemmbugol adiiɓe ɓennuɓe, sosnooɓe ɗee gure, ɓe nganndu-ɗaa, nguurndam mumen fof tuugninoo ko e jokkere-enɗam, cañu renndo kam e faayidaaji diine e nehdi renndo, ɓakkere mahraande ceeraagu pine men e ayaawo nehsu men pattamlamu, caabiiɗi ngootaagu men ngenndi ndentinoowu ».

Caggal ngol konngol, mawɗo leydi ndii yaaɓani ko yettoyaade wejooji baɗaaɗi ɗii, caggal nde o taƴi lefol hurmbito. Won e wejooɓe ngoni ko e les tillisaaji. Won heen ngoni ko e nder no annama huɓeere taggotoonde nii (chapiteaux). Nokku oo ko jaajɗo saɗne. Won e wejooɓe kadi mbeerti tan ko e hakkunde dingiral ngal. To bannge tillisaaji ɗii, en teskiima ko ɗi eddaaji ɗiɗi : tillisaaji ɓaleeji e daneeji. Tillisaaji ɓaleeji ɗii, keerorii ko gure nay ndonaandi : Shingiti, Tishit, Wadaan e Walata. Daneeji ɗii ko gure daartiyankooje ndesanaa ɗumen, ko wayi no Jowol.

Nde mawɗo leydi yiilii wejooji ɗii haa arti e wejirde Fedde Ɓamtaare Pulaar, oon sahaa mawɗo lappol ngol alaano ɗoon. Ko o nawannooɗo gooto e wejooɓe makko “badse” mbele oon ena naata. Ndeen o yaltii, ndeenka Hooreejo leydi ndii haɗi mo naattude. Alla waɗi nde hooreejo leydi ndii ari haa ɗoon, woodi ko yiyi ɗoon ko fooɗti hakkille mum. O yiyi ɗoon jaaynde Fooyre Ɓamtaare, nde nganndu-ɗaa ko kañum tan woodi hannde oo, hakkunde Muritani, Senegaal e Mali. O yiyi ɗoon kadi deftere tokosere : Diine e ɓiyleydaagu. O naamndii, kanko mawɗo leydi oo, hol to joom wejirde ndee woni. Keddinooɗo ɗoon oo wiyi ko o jaltunooɗo ngam wallude gooto e wejooɓe makko no naatiri. Nii woni, o noddi jaagorɗo pinal, kanko mawɗo ndii, o wiyi ɗum : « waɗ feere no njiytir-ɗaa mo. Mbiyaa mo yo jokkorndir e maa, aan jaagorɗo pinal oo. So tawii jaaynde ndee yaltiratnoo ko e dumunnaaji goɗɗondirɗi, yo nde waɗtu yaltirde lewru. So tawii kadi nde yaltiratnoo ko lewru, yo nde waɗtu jonte ɗiɗi. Ko fayti e deftere diine e ɓiyleydaagu, yo fedde ndee semmbin ɗiin miijooji sabu ko maa neɗɗo annda diine mum nde annda no ɗowirta nguurndam mum. Ko maa neɗɗo annda fotde mum e hakke mum e nder leydi, daranoo siynude maa jojjitde geɗel heen fof haa laaɓta nde timmina ɓiyleydaagu mum. Kala ballal, ko ɗum naamndii, aan jaagorɗo, addu heen ballal maa haa timma ».

Kikiiɗe, nde kirndi-ɗen e wejirde men, jaagorgal pinal waɗi e men nulaaɗo ena wiyee Aamadu Buubu Farba Jeŋ yo yettin en nulal hooreejo leydi. Oon waɗiri no wiyranoo nii. Ko ɗuum addani en wiyde, «mo Geno waɗantaa, maayat».

Enen fof e waasnoode taweede garal mawɗo leydi, Geno rokkii Fedde Ɓamtaare Pulaar oo ɗoo fartaŋŋe mo nganndu-ɗaa, hay so en tawanooma, en ndarinooma ena waawnoo waasde yettaade ɗoo. Ko ɗoon nimsa men e haaɓre men ngiwi haa laaɓi, weltaare lomtii.

Gaa gaa dingiral wejooji, ena waɗi nokkuuji goɗɗi ɗo kewuuji njuɓɓinaa: kawgel jaŋde Ɓuraana, kawgel takko petelaaji, daɗndu gelooɗi, kawgel cokki, ekn.

Jammaaji ɗii fof ko naalaŋkaagal hakkunde njimri e ngamri, hoɗdu, buubaa, sabar, coorumbal e tabalde. Ko fijirde e jaleeɗe, kelle e kuljinaali e kubaali maa mbiyen tan jammaaji ɗii ko welnere mawnde. Balɗe joy ko noon wuurdaa. Ñalawma oo ko wejo, ko jeewte, ko pooɗondiral hakkunde waɗooɓe kawgelaaji. Jamma oo so arii ko kiirɗeeli pinal pattamlami.

Ñalnde 17 bowte 2024 ndee, ko ñalnde heen koolol ngol tasi hedde peccere jamma (minuit). Ko jaagorɗo pinal waɗi konngol uddirgol caggal nde rokkiri njeenaaje, waɗi njettoruuji feewde e haandunooɓe heen.

Tesko-ɗen tan Jowol ari ko e bismaango ardorde koolol ngol. Ngo nootoriima faayiida e gardagol meer maggo hono Umaar Abdullaay Lih lollirɗo Gobi Lih. Ngo addorii wejooɓe e jaale pinal mawɓe, wayɓe no Aamadu Sammba Demmbele, Abdullaay Demmba Ñaŋ, Ɗalhata Siidi Wele, Barahiimi Jallo kono jiidaa e ñeeñɓe faayodinɓe. Ngo neldorii heen biyeteeɗo Ɓommbo ena addori sabar njaati mum mo duuɓi 200. Jowol teddinaama he Shingiti no feewi, sabu ngo waranaama ngelooba, koɗungu maggo ummoraade e meer wuro ngoo.

En teskiima kadi garal e darnde Fedde yimiyaŋkooɓe wiyeteende Dental Muritaniwal ngam Coñce Lolluɗe e gardagol Xadi Mintu Sheexna. Ko nde fedde renndinde ɗemɗe leydi ndii, eerotoonde, daraniinde Ngootaagu e Koɗdigal moƴƴal. Jamma fof, kala yimiyaŋke jolɗo he dingiral hee, eerotoo ko ngootaagu.

Ñalɗi ɗii fof e welde e heewde geɗe naftooje gila e faggaade ganndal e ganndondiral, caɗeele majji pamɗaani. Kala mo jogaaki heen faandaare e fiɓnde laaɓtunde ko gila e nder Nuwaasot woppata, alaa ko haali so joom mum naatii e ɗee jolɗe walla so meeɗii e oo giiri-gaara gonɗo e heɓde jippunde. Ko fay too, artu gaa, gila e kebungal, yahdu haa e nder gure jaɓɓotooɗe kooli ɗee ! E dow ɗum kadi, a dañataa hay mo kaaldu-ɗaa walla mo ena haalan maa ko dartii. Kawtal pelle pine Pulaar, Sooniŋke e Wolof, pelle, ɗe nganndu-ɗaa, maa ɓur hannde duuɓi sappo e joy, hitaande fof ko ko yahata, nawa naalaŋkooɓe e wejooɓe, daɗaani e ɗeen caɗeele. Maa mbiyaa ko hikka nii ɓuri bonde walla jaastude. Sooniŋkooɓe leelii yahde, rafi otooji. Fedde Ɓamtaare Pulaar kam heblaaka, nawaani hikka naalaŋkooɓe. Ardorde njuɓɓudi Gure Ndonaandi taƴani nde ko wejooɓe ɗiɗo e jahdiiɗo mumen. Hujja ardorde ndee ko Jowol Sahre e Diɗɗal Jaalal ko bismaaɓe hikka. Ɗum firti ko geɗe tati keewrii Fulɓe : Fedde Ɓamtaare Pulaar ara, addora, heblee. Jowol ara, addora, heblee. Diɗɗal Jaalal ara, addora kadi heblee. Kono so en ƴeewii to bannge rewo, wuro mawngo fof wonngo toon ko wayi no Walata, Waadaan, Tishit, Attaar, Sowoyraat haa hoodduuji e Kiifa to bannge funnaange, yimɓe mumen ko arooɓe hitaande fof. So eɓe ngara, ɓe gaddorat diɗɗe naalaŋkooɓe, wejooɓe e yimiyaŋkooɓe kono ɓe meeɗaani wiyeede heewii. Etee ɗee ɗoo gure fof kollirta tan ko pinal gootal, kaalata kadi ko ɗemngal gootal. So tawii kooli ɗii ko kooli leydi, ena haani ɓiɓɓe leydi ndii fof pota heen ko aldaa e heedi-heeda walla e joñre maa ɗawre.

Gaa gaa ɗuum, to bannge fitiram-gollaagu, Fulɓe ena njogii ko leƴƴi Muritani goɗɗi ɗii ngalaa : maabo cañoowo, maabo mahoowo, labbo e buurnaajo. Ɓee ɗoo ñeeñɓe, so njantinaama e ko renndaa koo, ko wayi no baylo e sakke, ko ndonaandi keewndi woni ɗoo.

Ardiiɓe pelle kawtal ɓee (Pulaar, Sooniŋke e Wolof) mbaɗii peeje fof, njahii haa to jaagarɗo pinal, kaalanoyi ɗum caɗeele ɗe ɓe kawrata e kebungal kooli ɗii, kono ɗum wayi ardorde Gure Ndonaandi ko no weddaade naange ɓooɗe nii. 

Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu

DAARTOL WURO SHINGITI

Shingiti walla Shengete ko wuro ɓooyngo, daartiyaŋkeewo, wuro diine, hannde laamorgo falnde wonngo e diiwaan Adraar Muritani. Ngo heedti Attaar, laamorgo diiwaan oo ko rewo, fotde 80 km. Ngo siñcaama laabi tati, e wiyde yimɓe nokku oo :

– Koɗki ngadani Shingiti sosaa ko e hitaande 777, caggal Annebi Iisaa. E oon sahaa, nokku oo ɓurnoo anndireede ko innde Abeer, wuro diine e gannde toowɗe. Hakke makko e soobanoode e diine Lislaam, jamaaji ɗii, e no wiyraa, ndaroyinooma e 40, so heewii walla e 12, so ɗi famɗii. Hannde oo noon kiin koɗki walla ngoon wuro ko nattungo woodde, ceene ngubbii ngo, ngo majjii.

– Koɗki Shingiti ɗimmi sosaa ko hitaande 1264, caggal Annebi Iisaa. Ko e ngoon wuro innde Shingiti walla Shengete ndee fuɗɗii dowlude. Ko ɗoon jamaa ɓurɗo ɓooyde oo darii. Ko ɗoon duɗal jaaɓi-haaɗtirde e deftorɗi mawɗi ngoni. Ko ɗeen ɓarake ɓurɗe ɓooyɗe, keddiiɗe e mbaadi mahdi ndii addani Unesco lasde ngo e doggol jaatiiji ganni e hitaande 1996, kanngo e gure goɗɗe bayɗe no Tishit, Wadaan e Walata haa wanngotooɓe mbaɗti juuraade ɗe.

E taawilaaji ɗi keɓ-ɗen ɗoon e nokku hee kollitii en wonde cosi wuro ngoo ko sooniŋkooɓe. Innde “Shingiti” ndee seekaa ko konngol singede ñawnaa ɗoon. Ngol firti ko Ɓunndu Puccu e ɗemngal sooniŋkoore (si : puccu, gede: ɓunndu). Won miijo woɗngo kadi, hay so ngo yaajaani, holliti wonde rokki wuro ngoo innde ko debbo. Oon feewnatnoo walla jeeyatnoo ko kodde. Ko ɗuum waɗi won wiyooɓe ngo Shengete. Shengete itta ko e sengete. Helmere ndee firti ko kodde e ɗemngal sooniŋkoore laaɓngal cer.

Ko waawi heen wonde fof, so Shingiti walla so Shengete, yimɓe, ɓe cuf-ɗen miijooji mumen ɓee kam kolliti en tan ko sooniŋkoore woni ɗoon. So a naatii e nder dingiral jamaa ngal, yanaande ena woniri bannge maggal rewo, e no ɓe mbiyri, ko yanaande biyeteeɗo Naamori Kamara. Ko oon mahi jamaa oo, adii wonde kadi almaami e ngoon wuro Shingiti. Ngoɗɗeeki hakkunde kii ɗoo koɗki ɗimmi e ngadani majjuki kii ko km 5 walla 6. Enen fof e nande ummoraade e nehaaɗe keewɗe wonde Shingiti ko wuro sooniŋkooɓe wonnoo, naamndal men ko hol no ngo wontiri hannde wuro safalɓe, ngo safalɓe naftortoo, paarnortoo tawi mbaɗaani iddiya ?

– Koɗki tataɓi kii, cosi ɗum ko tuubakooɓe e hitaande 1917, caggal jibineede Annebi Iisaa. Seerndi ki e wuro ɗimmo ngoo ko caaɗngol ceenal fotde ko ena wona 500 meeteer, bannge rewo. Ko toon gollorɗi jooɗaniiɓe laamu Muritani njooɗii.

Koolol Shingiti faayodinii sabu ngol heewii jamaanu ngu ngenndiiji, ɗemɗe e guri ɓalli ceertuɗi. Heddii ko ñaawoore e yiyannde nde gooto fof jogii. Eɗen nganndi tan kala kam yimiyaŋke walla wiɗtiyaŋke binndoowo weltiima nde darii e wiinnde Shingiti e mahdi mum ɓooyndi, naati e jamaa gaadanteejo, humpitii ñeeñal Naamori Kamara, yiyi duɗal jaaɓi-haaɗtirde e deftorɗi mawɗi, desorɗi binndi ɓooyɗi ɗii, ɗi nganndu-ɗaa won e heen binndaa ko e dow guri. Ko noon ne kadi kaawisi wellitirta taltali miijo e sahaa nde rewi gadanol mum e yolnde hakkunde Attaar e Shingiti haa o seedii no Mohammedu Wul Ebnu feewnitiri, e kaawniiɗe Geno, ngol leeɓol-siraaɗi laylaytowol no laadoori hakkunde joolooli kaaƴe iil-iilnooje.

Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur la façon dont les données de vos commentaires sont traitées.