Maa yah walla Yahataa ?

0
2028

Maa heewɓe mbiy hol ko addi ngal naamnal ne ? Addi ngal, ko oɗon nganndi, caggal kuudetaa mo seneraal Abdul Ajiiju waɗnoo e hitaande 2008, leydi Muritani woni ko e njiimaandi laamu militeer en, hay so tawii noon e hitaande 2009, leyɗeele aduna oo, kañum en fof e heɓtinde ko militeer en mbaɗi koo rewaani laawol, ndogii e maslahaa hakkunnde militeer en e luulndo ngoo (ɗum jibini kawral Ndakaaru) ngam reftinde silsil politik leydi ndii e laawol,  rewrude e woote, tawa baawɗo foolde fof ina laamoroo ƴellitde kaaldigal hakkunde gollodtooɓe politik ɓee. Duuɓi sappo caggal ɗuum mbele won ko laatii e ɗuum haa ko eɗen mbiya jiilgol golle laamu e nder leydi hee seborii ?

Ɗum ko onon naamnittee ɗum. Ko laaɓi en tan, kaaldigal waɗaani sabu laamiiɗo leydi ndii wiyi « jiɗɗo haaldeede fof fayata ko Ndakaaru ». Ɗum firti tan ko tawde Dental leyɗe aduna oo dagnanii mo laamu makko, ko heddii koo tiiɗani mo. Ɗum fof e wayde noon, duuɓi sappo ko pilaa mbeñaa hakkunde laamu Abdul Ajiiju e luulndo ngoo (teeŋti noon e FNDU e juɓɓule gadiiɗe ɗum) : wellitaare to bannge demokaraasi faaɗti no feewi, kasooji udditanaama won e luulndiiɓe, paltoor leƴƴi ɗi laamu saabii ndaŋŋiniima, porlugol jawdi laamu diwtii aada ekn….

Kono lajal laamagol laawɗinaangol e nder Moritani ko duuɓi sappo etee joofata ko e lewru suwee 2019. Ko ɗuum waɗi daawal kesal koko yaaɓanaa : holi lomtotooɗo e laamu ? Sabu doosgal leydi ndii wiyi  e kuulal mum 28  « Hooreejo leydi waawii toɗɗiteede tan ko laawol gootol ». Ɗum firti ko Abdul Ajiiju joofnii laje mum ɗiɗi ɗe yamiranoo yo laamo ɗee. Kono teski-ɗen ko gila e hitaande 2016, dillere inan ummii e nder leydi hee, ɗaɓɓoore « yo Abdul Ajiiju ɗaɓɓu manndaa tataɓo ngam laamtaade », ina feeñiri ɓee winndooɓe, ɗaɓɓooɓe siññinooɓe miijo ngoo ɗaɓɓa keewal ɓesngu, ɓee ko seppooɓe, kono tengiti ngal dow fof, ko miijo yettiingo dipiteeji, sarɗanooɓe leydi ndi (lelnanooɓe leydi ndii laabi sariya).

Gila e fuɗɗoode Abdul Ajiiju holliri ko wonde kañum « ɗaɓɓaani manndaa tataɓo », o haalii ɗum e jaayndeeji nder leydi, e caggal leydi, jiidaani e nder kala kewu maantinɗo, kono ko haawnii e ɗum fof, ko ɗum dartinaani ɗaɓɓooɓe yo fooɗano laamtagol laawol tataɓol, etee, kanko ɗaɓɓirteeɗo yo o yaɓɓu doosgal leydi ndii, o haalataa hay dara. Eɗen teskii kadi, gaa-gaa kuulal 28 ngal cifinen dow ngal, kuulal 99 jokkii heen « hay feere wootere waawa ƴetteede… tawa ko loroore fiɓnde yowitiinde e lomlomtondiral demokaratiyeewal e nder laamu e ko ɓaartii e ɗum, fiɓnde wiyoore manndaa hooreejo Dowla ko duuɓi joy baawɗi hesɗitineede laawol gootol no siforaa e kuule 26 e 28 gonɗe dow ɗee ». So tawii kuulal 28 ko cokangal, kuulal 99 waɗi e maggal ko geƴƴelal, ɗum firti ko alaa feere waawi waylude ngal. Ko ɗum waɗi, feere nde won e dipiteeji ƴetti ngam ɗaɓɓude mbele keewal e maɓɓe ina siññina yo Doosgal leydi wayle ngam haa Abdul Ajiiju waawa laamtaade, alaa ko nafata, sabu Asammbele ngenndi ndii alaa hattan ittude geƴƴelal  ngalɗoo kuulal. Won wiyooɓe wonde « doosgal leydi wonaa Quraana » ngam yiɗde ittude geƴƴellal gongal e kuulal 28 ngal, kono ɓe njejjitii wonde doosgal leydi, nde jaɓetee e nder leydi hee, ko maa hooreejo leydi woondi e dow deftere Quraana, jooni noon mbele woondoore fawiinde e deftere ndee wonaani Quraana ?

Ñalnde 15 saawiyee won ko hesɗi : ardorde leydi ndii yaltinii bayyinaango ina ɗaɓɓiri dipiteeji jiylotooɗi yo hooreejo leydi ndii fooɗano manndaa tataɓo, nde ndartinta ko mbaɗata koo, sabu o ɗaɓɓaani « manndaa tataɓo ngam laamtaade ». Holliraa ko ngoon bayyinaango siifi ɗum ko Abdul Ajiiju e hoore mum, hay so tawii e oon sahaa o alaa ɗoo e nder leydi hee. Mbele ko kanko walla ko o baawnaaɗo ? Ko laaɓi en tan, ko konu nguu fuɗɗiima haaɓande siwil en ɗaɓɓooɓe jaɓɓugol Doosgal leydi ndii, yanti heen kadi, caggal leydi ɓurani ɗum ko yo o hormo doosgal leydi ndii, sabu ko ɗuum gaddantoo ɗum en deeyre e nder leydi hee, mbele jaawɗeele mum en gonɗe e nder leydi ndii ina kisa, kono kadi, kulhuli hono ko heɓtinoo Abdul Ajiiju e Senaa waɗtude e nder Asammbele ngenndi. Ko ɗum addani en naamnitaade koye men, mbele Abdul Ajiiju maa jebbilo, yaha, woppa laamu walla alaa ?

Gooto fof e no yiyri ɗum, kono « fijo » ngoo kam dartiima, ɓurnoo yooɗde  ko Abdul Ajiiju dartina ngo gila ina ɗoo e nder leydi hee, yeru no hooreejo leydi Niseer waɗi nii, sabu darinooɓe toon ina ɗaɓɓira mo yo o yaɓɓu doosgal leydi o laamtoo tataɓol, o wattindii ko nanngude ɗum en, o totti sariya yo ñaaw ɗum en.

Ko teskini hannde e aduna oo, ko won e laamɓe Afrik daŋŋinaade tan mbiya ngoppataa laamu, jarana ɗum en wiyde ina mbayla doosɗe leydi mum en, nattii newaade. Ko ɗuum addani yoga e leyɗeele Afrik waɗde geƴƴelle e won e kuule e doosɗe mum en. Joseph kabila ronkii waylude kuulal 222 doosgal Konngo, ɗum addanii mo yahde, hay so tawii won ɗo o mogginii tawo. Tuunus ne kay, caggal pollugol Ben Ali ɓe mbaɗii geƴƴelle e kuulal 75 ko yowitii e dumunna e laje laamagol.

Moritani hannde arii e laabi celi, nangtorinooɓe e laamu ina mbunga ɗum, ina manta ɗum hay e dow ko haanaani, ngam yiɗde hisnude nafooje mum en keeriiɗe, yo paam wonde hannde ɓesgu nguu ina ɗaɓɓi mbayliigu. Ɗum fuɗɗiima feeñde gila e ko lolliri referaandum haa e murtugol won ceŋɗe e laamu nde calii wootande yiɗde Abdul Ajiiju. Ɗum addani hannde luulndo wonde e nder senngo laamu hee, nattii tan luulndo aadoraango ngoo.

Gelaajo

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.