Laamu Muritani ina yiɗi haɓde e añamnguraagu ?

0
2424

Batu hilifaaɓe laamu Muritani njooɗinoongu ñalnde alkamiisa 16 mars 2017 yuurnitiima, jaɓii eɓɓaande sariya yowitiinde e jaggirgol paltoor no warhoore nii.

Faandaare ndee eɓɓaande sariya ko naatnude e sariya leydi ndii fiɓnde potal hakkunde ɓiɗɓe leydi ndii fof yeeso sariya, fiɓnde winndannde e Doosgal leydi 20 sulyee 1991, biyngal e nder taƴe mum 2 e 3 wonde « ndenndaandi ndii ina gaddanii ɓiɗɓe leydi ndii kala potal yeeso laawol ko aldaa e ceerungal iwdi, leñol, njogoram walla ngonka renndo. Laawol ina fawi kuugal e kala jeeyngal keertinngal tuugingal e nguru ɓalndu walla leñol. »

E wiyde caaktol joɗnde hilifaaɓe ngol, ndee eɓɓaande maa « tiiɗtin feere ngenndiire kaɓgol e añamnguraagu (rasisma), gallamgallaagu, e heediheedaagu, tanaaji wonande mahondiral renndo e ngootaagu ngenndi, rokka tuugorde sariya newnoore ciynugol golle laamu jowitiiɗe e paddagol kam e hare luulndiinde paltoor leƴƴi, ooyre e ŋakkeende muñal. »

Hol ko addi ɗum jooni ? En nganndaa. Ko nganndu-ɗen tan, ko heewɓe ina njooɓtorii laamu nguu heedi heeda, tee, e balɗe ɓennuɗe ɗee jaggondire keewɗe mbaɗii to asaambele ngenndi too, hakkunde huunde e depiteeji ko faati e kaalgol ɗemɗe ɗee. Sokna Sawdatu Wane, depitee AJD/MR jaggondirii toon e Mahfuud wul Jeyid ɗaɓɓunooɗo hoto haale ɗoon e suudu sarɗi hee so wonaa Arab. Addunoo haala noon ko konngol Kan Mustafa depitee Gorgol, ceyfitnooɗo ngonka koɗdigal leƴƴi e leydi hee. Kan Mustafa fawaani heen gommbal, o wiyi wonde laamu Muritani ko laamu añamnguraagu (rasismayaagal), tee, sifaa ngardiigu leydi ndii tuugii ko e “jinngere banndiraagal”, caggal ɗuum o holliti, e golle laamu toowɗe ɗee, hol ko leñol kala jogii heen to bannge yimɓe, hade makko joofnirde tonngol wonde ardii leydi ndii ko “njuɓɓudi añamnguraagu cemmbinngu njiimaandi leñol gootol dow keddiiɗi ɗii”.

Eɗen njaakorii tan ndee eɓɓaande ƴettaande ƴettiraa tawo ko ooñtude baɗe jiytiniiɗe ɗe laamu nguu e hoore mum gollata, teskoriiɗe joñgol ɓurtungol leƴƴi ɓaleeji, haa teeŋti noon e duuɓi cakkitiiɗi ɗii, eɗen njaakorii kadi ndee eɓɓaande nde ƴettiraaka yiɗde haɗde suurtooɓe fenaande haalde goonga. Yanti heen, njiɗ-ɗen ko ɗum waasa haaɗe tan e haɓde e jeeyngal keertinngal, kono ɗum toppitoo tawo oo^tude e ñawndude ɓurondire puŋŋiniiɗe gonɗe e laamu hee e konu nguu e ɗemɗe leydi ndii e pine leƴƴi ɗii gila e janngirɗe haa e jaaynirɗe. Ɗum fof eɗen nganndi woni yumma tan ko ŋakkeende nuunɗal. Ɗum noon, yaakoraa ko to bannge sariya maa ñaawirɗe compe tawa alaa ko toppitii so wonaa reende ɗeen geɗe e nder nuunɗal. Ko woni yeeso daɗaani gite.

Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.