“Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab”

0
4024

E wiyde jaaynoowo muritaninaajo gooto ina wiyee Ahmed wul Wejaa, « muritaninaaɓe ina mbaawi suɓaade leydi ɗo ɗemɗe 4 ɗee fof (Arab, Pulaar, Sooninke e Wolof) ngoni laawɗinaaɗe, walla leydi ɗo Arab laawɗinaa tawi Farayse woni ɗemngal janngirteengal, ɗemngal njuɓɓudi laamu e gollorgal. » E wiyde makko, maa ɗum addan Muritani yande e juuɗe « duppooɓe » huutortooɓe Arab « no hujja ngam taccinde laawol goɗngol, riiwde yimɓe e leydi hee e waawnude ɗum en mooloyaade, yimɓe jogiitiiɓe konngi « Aarabeeɓe ɓaleeɓe ; Tiraayeer senegaalnaaɓe, ekn. »

Al Ɓuraan, hujja baawngol Arab

Tiitoonde winndannde makko ndee ko « Al Ɓuraan, hujja baawngol (porsugol) Arab”. E haala makko, « gila Muritani heɓi hoore mum haa e ñalngu hannde nguu, hafeere ɗemɗe meeɗaa ñawndireede e sifaa heedi-heeda ɓurɗo mo hannde oo. Geɗe ɗee fof ina njiiɓondiree heen, jam e bone, piɓle e nafooje, goonga e fenaande, kaaɗtudi majjere e majjere seeɗa, yiɗde jiimde e joñde walla uddaade e mooltaade e ɓernde, e hinnde, e guubu nguru ɓalndu walla leñol. »

E haala makko, huutortooɓe haala ɗemngal ngam jiimde ɓee, ina « coomi eɓɓaande rsismayaagal, heedi heeda e koninkaagu ngam heblude ngonka kesa e nder Muritani. Ko ɗum saabii gartugol konnguɗi añamnguraagu biyooji yo Arab waawne, tawi ko e weleede laamu nguu ». To parlemaa haala baɗtugol fof Arab yettiima wiyde « Maa min mbaawnir arab jayngol ». Ngolɗoo konngol yalti ko e hunuko gardinooɗo joɗnde Asaambele ndee ñalnde heen.  O jokki « Hannde … nguur-ɗen ko e laamu ngu gardiiɗo ɗum dowrowo oo ko dono Saddaam Huseyn (Wul Beredelil) tawi ina walliti ɗum mawɗo hoofnaninooɓe Kaddaafi (Keliil)… Omo wondi e ɗuum e dono Abdel naseer to bannge piggal (Al Sissi), ina semmbini mo jooɗaniiɗoo ɗoo Basaar el Asad (Oul Asisi). Ɓeeɗoo ina njokki e huutoraade ɗemngal Ɓuraana ngam huɓɓinde ɓerɗe yimɓe woɗɓe. Ɓeeɗoo ina cemmbina paltoor e joñgol e heedi-heeda. Aɓe kutii leƴƴi leydi goɗɗii ɗii kam e ɗemɗe mum en lislaam ɗee, tawi aɓe mooltii e ɗemngal arab ngam suuɗde feere maɓɓe rasismeere, heedi-heedeere e koninkeere. » Yo ɓe nganndu noon « ko daaɗe maɓɓe mawni koo fof. Ko ɓe njogii ginol laamu nguu koo fof. Mbaawka maɓɓe ɗo waawi tolnaade fof (konu, doole kisal, jaayɗe, jaŋde ekn), ɓe mbaawataa abada diwde ko woodi e ndii ndii koo, ndi Alla rokki ɓural (keewal pine ngal) ngal kiitortoo.

Muritani ko leydi ndi pine keewɗe. Ina e mayri Raneeɓe, Haradaneeɓe, Fulɓe, Sooninkooɓe e Jolfuɓe, haalooɓe ɗemɗe ceertuɗe. Ɓe kaalata ko Safatoore, Pulaar, Sooninke e Wolof. Hay fiilaaɓe mbaawaa momtude oo goonga goodɗo. Heewɓe ƴettiino ndonki joofnude, hono wiyatnooɓe « Aaraɓeeɓe ɓaleeɓe » « Tiraayeer senegaalnaaɓe ». Tee hoonoytoo ko jaɓɗo ngalɗoo keewal pine e ɗemɗe, daraniiɓe ɓiyleydaagu tuugiingu e sariya, e nuunɗal e ɓiyngu yummaagu nder Dowla ɗooftiiɗo hakkeeji.  Ngam tonngude, so mi welaama mi haala daande dow walla mi ñuumboo (potndanee koye mon daande ndee), njogi-ɗen ko peeje ɗiɗi, wonaa tati : suɓaade leydi e ɗemɗe 4 laawɗinaaɗe Arab, Pulaar, Sooninke e Wolof walla leydi ɗo Arab woni ɗemngal laawɗinangal e Farayde woni ɗemngal janngirteengal, ɗemngal njuɓɓudi laamu e gollorgal.

Alaa mi juumii … ina woodi tigi rigi feere tataɓere : woppude duppooɓe ƴettitde taccingol, e waawnude jaltingol leydi e miijooji biyooji « Aarabeeɓe ɓaleeɓe, tiraayeer senegaalnaaɓe, ekn. Hol gannduɗo ? Ɗum na waawi wonande ɓe fartaŋŋe ngam yaawde heɓde laamu e duumaade heen, ko ɓuri juutde e mudda baylugol araaraay (darapoo) e jimol ngenndi naamnii oo. Aɓe ngoongɗini ɗum, kamɓe e miijooji maɓɓe daɓɓi. »

Bookara Aamadu Bah
Ƴoogirde : Al akhbar

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.