Niiwnorgal Neowise ɗanninaama
E hitaande 2009, NASA yowii nder weeyo niiwnorgal ine wiyee WISE, kattanngal yiyde kaaƴe asamaan jogiiɗe won ndiin mawneeki, kaytooje nder Sato naange, ko wayi no jirlotooɗe, e koode niɓɓe (ine heen...
8 silto (settaamburu), ñalawma winndere jaŋde mawɓe (mumtugol humambinnaagu)
Ko ñalnde 17 jolal (noowammburu) 1965, Njuɓɓudi Fedde Ngenndiije Dentuɗe kalfinaandi Jaŋde e Ganndiwal e Pinal, hono Unesco, dotti yo ñalawma 8 silto (settaamburu) won Ñalawma Winndere Momtugol Humambinnaaal (Jaŋde Mawɓe), hono...
Jiinge teddinii Aamadu Buuɗi Soh
Oo beetawe 7 Silto, Dental Jiingenaaɓe gollotooɓe he Laamu (L’Amicale des fonctionnaires de Gjingué) yuɓɓini ñalngu ngam teddinde Aamadu Buuɗi Soh. oo gorko coftuɗo, jarlitiiɗo mo yimɓe fof ceedii darnde mum...
Sala ɓurka toowde e winndere ndee
He hitaande 2016 ndee, leydi Siin hollii ñeeñal e karallaagal dowrowal to bannge mahngo salaaji (pomuuji) : ine jeyaa heen kurmbitgol sala Beipanjiang, hono sala ɓurka toowde he winndere ndee; sibu tooweeki makka...
Yeewtere Sariya Karama
Faandaare kaa ɗoo sariya ko faddaade ndoolndoolaagu dow debbo e suka debbo e wallitde ciynugol kuule sariya baawɗe hisnude loraaɓe, e lomtinande ɗum en so mbonnanaama, kam e fawde kuuge dow waɗɓe...
Galle ɓurɗo ƴoƴde he winndere ndee
Oon galle mo sukaaɓe feertuɓe, wuuri ko to Londres (Angalteer). Ɓe ɓurii kala ko meeɗnoo yiyeede to bannge lawɗugol nder jaŋde. He leydi ɓe nguuri ndii, almudɓe keewi heɓirde bakkaa (Baccalauréat) ko...
Wasiyaaji e Siftino faade e dawriyankooɓe luulndo
Kala ko neɗɗo ene golloo, ene jojji joganoo ɗum ganndal e humpito. Hannde, dawrugol ene jeyaa e geɗe guuraaɗe he aduna oo kala. Sabu ko kanngol fewjirtee ɗowngo nguurndm ɓesnguuji leyɗeele. Waɗde...
Miijtiyankaagal ñiŋowal, La philosophie critique
Sikki alaa boni e aadee tan, ko oon lowaaɗo hakkille mo haawetaake, mo naamndittaako, mo sikkittaako. Ngati seerndi aadee e jawdi, aadee e leɗɗe, aadee e ɗeen geɗe kala ɗe ndillataa, ndaalata,...
Hakkunde Google e ɗemɗe
Google ɓooyii daranaade ɗemɗe, e rokkude ɗum en fartaŋŋe waawde huutoreede. Ɗum noon eɗen poti yettude ɗum sabu darnde mum ngam liɓde heɗɗooji gonɗi hakkunde ɗemɗe e newnude jokkondiral hakkunde yimɓe.
Seedantaagal seeko ɓerɗe e ɗaɗi, Doktoor Faatimata Kelli hellanaama
Fooyre Ɓamtaare ine yetta Faatimata Umar Kelli sabu keɓgol mum, ñalnde alkamiisa 18 sulyee (morso) 2024, seedantaagal doktoraagal toowngal paatungal e seeko ɓerɗe e ɗaɗi (genndule) ƴiiƴam. He nder leydi ndii, ko...
Kaalden Goonga : Ko segene seeɓi fof waawaa taƴde ko jalo e jammbere ndonkani
Njaltu-ɗen ko e suɓngooji hooreejo leydi. No aadoraa e nder duunde men Afrik, joofi ko he luure. Gooto fof ene happitoo ko kañum nawi raay. Sikke alaa, ɗo lefol ƴametee ɗoo, waɗetenoo...
Hol nafoore jeyeede he Google Translate
Ko ardii fof ko ɓuri 6 000 ɗemngal ine kaalee e winndere ndee, Pulaar jeyaa ko e ɗemɗe 243 ɓurɓe mawnude e winndere ndee, kaandinaaɗe jeyeede heen. Ɗum maa udditan ɗemngal ngal dame...