Umar Bonngoo wayniima laamu !

0
1686

Al Hajji Umar Bonngoo, jibinaa ko e hitaande 1935, saŋkii ko ñalnde 8 suwee 2009. Kanko woni persidaa ɗiɗmo leydi Gabon. O heɓi laamu ko ñalnde 2 desammbar 1967. O wiyetenoo ko Albert Bernard Bonngoo hade makko tuubde e hitaande 1973. O jeyanoo ko e leñol biyeteengol Bateke e Obamba. O waɗi jaŋde makko leslesre e hakkundeere ko Konngo, hade makko waɗde sarwiis militeer. Nde o yalti heen o naati e sarwisaaji sekere Farayse, caggal ɗum o tawtoyi Leon Mba jogorɗo wonde persidaa Gabon.

Nde Gabon heɓi jeytaare mum o waɗaa cukko hooreejo leydi, junngo ñaamo Leon Mba, hade makko lomtaade ɗum nde saŋkii e hitaande 1967.

 E duuɓi 42 ɗi o ardii ɗii fof, demokaraasi ƴellitaaki no feewi e leydi he, ina fullee heen tan, hay so tawii, e hitaande 1970, leydi ndi yuɓɓinii yeewtere ngenndiire ngam sompude heewpartiyaagu (multipartisme). E hitaande 2004, o ɓeydi innde baaba makko e innde makko, o waɗti wiyeede Umar Bonngo Odimmbaa. Ñalnde 27 noowammbar 2005 o toɗɗitaa e gardagol leydi ndi (79,18% daande).

Jom suudu makko biyeteeɗo Edit Sasu Ngeso, afo Denis Sasu Ngeso, saŋkii ko ñalnde 14 mars 2009, ina yahra e duuɓi 44.

Umar Bonngo sellaano gila 11 mee 2009, kono o safroyaa ko to Espaañ. Ina sikkaa haɗi mo naweede Farayse ko sabu yooɓtoreede mo jogaade toon jawdi ndi laaɓaani.

Nde biyeteeɗo Jacques Foccart waɗaa kuuɓal Elysée kalfinaangal kafeejo Afrik e Madagaskaar, hakkunde 1960 e 1974, Bonngoo jokkondiri e hoohooɓe Faryse heewɓo, ɓe ngoni sehilaaɓe no feewi, ko ɗum tagi mawɓe Farayse ɓee kala njaɓɓiima mo to Elysée, gila e Georges Pompidu, Valéry Giscard d’Esteing, François Mitterrand e Jacques Chirac, haa yettii Nicolas Sarkozi  nde woni e kampaañ gardagol leydi, hay Jean-Marie Le Pen.

Sarkozi noon, nde toɗɗaa hooreejo leydi tan, ɗoon e ɗoon noddi mo, yetti mo sabu «wasiyaaji moƴƴi» ɗi o rokkunoo ɗum. O yamiri kadi guwarnama makko fof yo yetto Bonngoo, salmina ɗum, salmina mawɗo « yiɗɓe Farayse ». Lebbi ɗiɗi pawtii heen, ñalnde 27 mee 2007, Sarkosi ari Gabon, ina addori «kadoo» mawɗo, sibu yontere ko adii ɗum, Farayse yaafiima 15% (hedde jeegoɓal) ñamaande rewatnoo Gabon.

Gabon ina jogodii e Farayse kaɓɓondire, won heen ko caaktaaɗe, won heen ko cuuɗaaɗe, to bannge militeer. Bonngoo wiyi : «Afrik ɗo Farayse alaa, wayi ko no oto mo alaa sofeer nii. Farayse ɗo Afrik tawaaka, wayi ko no oto mo alaa isaas nii».

Senaa Amerik umminii wiɗto ngam anndude ngalu Bonngoo jogii to Amerik. Ngoon wiɗto millii nguun ngalu fotde 130 miliyoŋ dolaar (fotde 35 miliyaar ugiyya).

E saawiyee 2008, jaaynde wiyeteende Le Monde bayyini doggol ngaluuji tuumaaɗi waasde laaɓde ɗi Bonngoo jogii to Farayse : 33 galle e hotel (fotde 150 miliyoŋ oroo, woni hedde 60 miliyaar ugiyya). Hannde o, ko ñaawirɗe leydi Farayse ngoni e wiɗtude iwdi nguun ngalu, tee ɓe mbiyi ngoon wiɗto ko jokkungo.

Bonngoo ina ɗacci ɓesngu : omo jogii ɓiɗɗo ina wiyee Aali Bonngo, gonɗo kalifu konu Gabon e ɓiɗɗo debbo ina wiyee Pascaline, jom jaŋde toownde kam toppitii geɗe makko to persidaas to, resi ɗum ko Paul Toungui, kalifu jokkondiral leydi ndi.

Jooni noon, ɓayri Bonngoo saŋkiima, hol jogorɗo lomtaade mo ? Innde Aali Bonngoo ina haalee heen, innde esiiko (Paul Toungui) ina haalee heen, innde Jean Ping, gardiiɗo Goomu Kisal Dental Afrik, ina haalee heen …  Heddii ko Gabonnaaɓe ngona e duwaade hoto ko heɓtinoo Koddiwaar ko, heɓtaade ɗum en. Yo Alla wallu ɓe e deeƴre, ha ɓe taƴta ngal daawal.

Bookara Aamadu Bah