Hol to jawdi ɓuri laaɓde e winndere ndee ?

0
2416
Njeenaari (buuñgol) nder winndere ndee
Njeenaari (buuñgol) nder winndere ndee

Hikka waɗi duuɓi 25 dewondirɗi, hitaande kala ciimtol ngol ina yalta. Teskuya : alaa ɗo njeenaari alaa ! Heddii ko ɓurondira to baange  peeje kaɓortorɗe. Ngam ɓetde ndee bonannde e nder leyɗe ɗee, ONG oo rokkat leydi kala toɓɓe, tuggi 0 (ɓurndi luuɓde) haa 100 (ɓurndi moƴƴude). E nder ɗuum, 124 leydi njettaaki toɓɓe 50 nder 100, ɗuum woni hedde tataɓe ɗiɗi (2/3) leyɗe 180 ɓetaaɗe ɗee.

Ɓuri famɗude njeenaari e winndere ndee ko Nuwel Selannde (toɓɓe : 89/100) e Danemark (toɓɓe : 88/100), rewi heen ko Fenlande e Norwees e Suwis (toɓɓe : 85/100). E nder Afrik, ko leyɗe tati fat tacci « leeɓol siraaɗi » ngol, ɗeen ngoni Botswana (34ɓiri, toɓɓe : 61/100), Ruwanndaa (48ɓiri, toɓɓe 55/100) e Namibi (53ɓiri, toɓɓe : 51/100). Muritani men ko 143ɓiri, (toɓɓe : 28/100), Senegaal ko 130ɓiri (toɓɓe : 30/100), Maruk 81ɓiri (toɓɓe : 40/100), Alaseri 112ɓiri (toɓɓe : 33/100), Mali ko 122ɓiri (toɓɓe : 31/100), ɗum woni Muritani heedi laaci leyɗe ɗe heeronidri ɗee kala. E winndere ndee, heedi caggal fof ko Somaali (toɓɓe : 9/100), Sudaan worgo (toɓɓe : 12/100) e Siiri (toɓɓe :14/100) e Afganistaan (toɓɓe : 15/100).

Ko faati e Njeenaari, won ko Ahmedu wul Abdallahi haali heen ko ɓooyaani, o wiyi: Mi haalaani njeenaari 200 mbuuɗu polisee walla duwaan ƴettata e taksi, wallo e oto jebbitoowo njulaagu, ɗuum wonaa hay huunde, (hay so wonaa huunde moƴƴere ne, wonaa ndiin njeenaari kaalaten), kono ɓe njiyi ɗum ko e ardiiɓe, aɓe nganndi wonde pinal nguyka jawdi laamu ina woodi, pinal welmaa-mbaɗaa dontinoowo jam. Njeenaari mbonndi ndii, mawndi ndii, ina tawaa e leyɗeele aduna ɗee kala. Kono seerndi njeenaaje ɗee, ko e Afrik, aɗa waawi wujjude e waaraade jawdi buur, aɗa waawi buuñeede ngam waɗde ko rewaani laawol, tawa a hulaani hay huunde, alaa ko wontantu maa so wonaa jam. E nder Afrik koko diwtii aada. Mi yiɗaa tooñde leyɗe Afrik fof, miɗo anndi njeenaari alaa to Bowtswana, kaalat-mi ko leyɗeele nganndu-mi ɗee, njeenaari e nguyka e ɗee leyɗe ɗe nganndu-mi, ko wujjooɓe ɓee ina paarnoroo ɗum, ina mbasoroo ƴettii ko njeyaa, ƴettii jawdi yimɓe fof, mbaariima jawdi ɓesngu mum, jawdi miskineeɓe, jawdi rewɓe maayraaɓe e alyatimeeɓe. Haa teeŋti noon kadi, ɓe njogoraani ñaawroyeede, wakroyeede ɗuum, ɓe tuutnoytaake. Ko ɗumɗoo seerndi buuñgol e nder Afrik e buuñgol leyɗe winndere keddiiɗe ɗee. To Amerik, so a jaaggaama heen, ko maa hankadi gasii. To Orop so a jaggaama heen, o fawete kuugal. Ko waɗi noon ? Waɗi noon ko toon, jaayɗe jaambureeje ina ngoodi, jogiiɗe mbaawka wonde jaambureeje, polis maɓɓe ina waɗa golle mum, ina rokkaa mbaawka jaamboriɗde, ñaawoore toon ko jaambureeje, ina njogii mbaawka jaambiriɗde. Ɗum noon, ɗiiɗoo calɗi tati : jaayɗe, polis, ñaawoore. E nder leyɗe diiwaan mo leydi am woni oo, ɗeeɗoo paddooje tati ngoodaani, walla meeɗaa woodde, maa nattii woodde. E nder won e leyɗeele baaragol jawdi buur ko coftal ɓalli, ko fijirde faarnorde : ɗumɗoo ko musiiba bonɗo, sibu ɗum jibinta ko jikkuuji nguyka e mbaaddaagu. Batte majjum haaɗaani tan e jawdi ƴettaama, alaa, batte majjum to bannge cellal, e to bannge jaŋde : hankadi huunde fof wontata ko maa njeenaari jilla heen…

Ahmedu wul Abdallaahi ko Muritaninaajo, hooreejo fedde toppitiinde ko faati e kisal nder Saahel. O meeɗiino wonde kalifu Njulaagu e jolngo, ammbasadeer to Amerik. Ɓuri maantinde e golle makko ko daawal ngal o gollii e Fedde Ngenndiije to Burunndi 1993 haa 1995 e 1996 haa 2002, o woni jooɗaniiɗo fedde ndee e Afrik hirnaange (2002 haa 2007) e to Somali (2007 haa 2010). O yaltinii e hitaande 2016 ndee ciftore makko : « Plutôt mourir que faillir en avril 2016 » woni (Maayde ɓuri koyeera).

Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.