Goomu Muñal mawninii maanditaare mum joyaɓere

1
2201

Goomu Muñal, e gardagol Isaa Joop, mawninii maanditaare mum joyaɓere, ñalnde 05 lewru duujal 2018 to dingiral pinal Galaksi (Galaxy). Faandaare ndee hikka, e dow golle gaadoranooɗe hitaande fof so mawningol Professeur Umaar Bah, ko ruttude teddungal e ñaantude Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu sabu darnde mum e renndo Fulɓe kono kadi sabu giɗgol mum tabitngol feewde e goomu nguu. Ngam mawninde kewu nguu e rokkude ngu faayiida, Goomu Muñal noddi Alhajji Hammee Aamadu Lih, jaayndiyanke to 2STV. Goomu Muñal jaɓɓoyii mo ko Rooso, addi mo, jippini mo, teddini mo. Garal makko rokkii kewu nguu faayiida mawɗo.

Njogii njuɓɓudi dingiral ngal e kikiiɗe oo ko Asmaaw Bah lollirɗo Raki Bookar e Ibraahiima Joop. Hurmbiti kewu nguu ko konngol hooreejo Goomu Muñal ina wiyee Isaa Joop. O bismii jamaanu ngarngu, o hesɗitini bismaango feewde e koɗo Goomu Muñal, koɗo Fulɓe, koɗo Muritani hono Alhajji Hammee Aamadu, o sakkitorii njettoor keeriiɗo feewde e won e yimɓe wallunooɓe Goomu Muñal haa darni koyɗe. Caggal konngol makko, sukaaɓe janngooɓe e Duɗal Professeur Umaar Bah, wonɓe e les njiimaandi Goomu Muñal ngartiri pinal dingire hanki gila e tinndi, cifti, ngaanti, kasi, mergi, pulareeje e ngamri haa jamaanu fof weltii. Goomu Pinal joli waɗi njimri haa dingiral ngal wuli jaw.

Ko ɗoon Alhajji Hammee Aamadu Lih waɗi yeewtere ko adii Gelongal Fuuta ena hebloo. Yeewtere makko faytunoo ko e moɗ-moɗtondiral pine e ñaamondiral ɗemɗe. Kamalenku Hammaat Muusaa Joop e Demmba Aamadu Bari, ndokkaa konngi, mbaajii renndo ngoo. Jibi Mamma Gay naati, yimi haa yimɓe fof mbeltii caggal tinndinoore Goomu Muñal waɗi tinndinoore.

Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu waɗi yeewtere faytunde e nguurndam Professeur Umaar Bah : « E duuɓi men jawtuɗi, tuggude e 2014, hitaande fof eɗen nanngatnoo nguurndam jinnaaɗo men Professeur Umaar Bah, mo Dabbe, kaalen nde o ari e aduna, no o janngiri, nde o ƴetti golle e ko o gollii haa ɗo o ruttii e joomiiko ɗoo. Hikka e ngolɗoo laawol walla e ndeeɗoo maanditaare joyaɓere, njiɗ-ɗen sunnaade ko ko daartol teskorii mo to bannge ñaam-golluuje haa yantini mo e doggol ngenndiyankooɓe wasorɓe leñol.

l Mbele ko wonde mo ɓiyi Ama Maadiyu taan Tafsiiru Ɓoggel mo Jaaba, gondiiɗo Ceerno Suleymaani Baal, gorko Boode e Jammuule ? l Ko wonde mo ɓiyi Maamuudu Saada Demmba Juulɗo Hammaat, lawake e nder Jaanankooɓe Dabbe walla Cilambol, gonnooɗo qaadii ñaawoowo e nder Salnde Tebegut ? l Mbele ɗum ummorii mo ko to belgol makko hakkille gila e njanngu quraana to Aañam Siwol e to Maatam haa e duɗe farayse, tuggude e Salnde Tebegut, Podoor haa to Duɗal ɓiɓɓe laamɓe to Ndar tuggude e hitaande 1926 fayde e 1934 ? l Walla ko caggal nde o dañaani waɗde kawgel ngel o yiɗnoo, o waɗtoyi goɗngel paytungel e karallaagal ndema, e hitaande nde wootere e o arde mo go’aɓo e wonande waɗnooɓe kawgel ngel e nder Senegaal? l Mbele ko jokkondiral makko e kumaandaŋ tuubaak, biyeteeɗo Merkajee e oon waɗtude mo jannginoowo addani mo haa hannde teskeede ? l Walla kadi ko jannginde mo e won e duɗe ko wayi noDuɗal Diwaal (Ecole Duval) to Ndar , Kupentum, Tammbaa Soose, sara Tammbaa Kunndaa e to Jululu to diiwaan Kaasamaasa ? l Saabii ɗuum ko wontude golloowo e “posto” e gollaade mo e gure Sigaasoor, kawlak e Kommbol haa jibini ganndondiral makko e Mammadu Jah, gardinooɗo leydi Senegaal tawi e oon sahaa, oon ne ko jannginoowo wonnoo ? l Eɗen nganndi o nanngii wirdu law, gila e hitaande 1938, e juuɗe Alhajji Saydu Nuuru Taal, dowrowo e laawol Tijjaani to dowla Senegaal. l Eɗen nganndi kadi ko e hitaande 1938, haa hannde, e lewru jolal(novembre), o woppunoo golle posto, o arti e janngingol, o woni e duɗal Fedeerba to Ndakaaru e duɗal Wookaama( directeur d’école de Okame) haa e hitaande 1941. l Walla ko garal makko e Nuwaasot, laamorgo Ndenndaandi Lislaamiyankeeri Muritani, ñalnde 13 lewru colte (février) 1943 e wonde mo siwil gollotooɗo, gadiiɗo e wuro Nuwaaasot ? l Mbele rokki mo innde ko wonnoode mo nantinoowo to Ɓoggee sara kumaandaŋ biyeteeɗo Laburus(Labrousse) tuggude e hitaande 1951 haa e hitaande 1953? l Walla ko waɗde mo jammbaa-gaaraa hakkunde Neema, Ayyuun El Atruus e Rooso e nder hitaande 1954 ndee wootere? l Ko waɗeede mo e hitaande 1955, binndoowo njuɓɓudi laamu kuuɓtidinndi( Rédacteur d’administration générale) ? l Mbele ko jokkondirde mo e yimɓe mawɓe walla laamɓe dowluɓe, wayɓe no Aamadu Hampaate Bah, Lewopool Sedaar Senngoor e Ahmed Seeku Tuure ?

E jaabawol, mbiyen, hay so ɗuum ena jeyaa heen, nani Professeur Umaar Bah walla rokki mo innde ko wonde ganndo dowrowo, ganndinɗo, joom fiɓnde gonduɗo e duwaawu.

E hitaande 1956, o yahi Lome, laamorgo dowla Togo, o naati e duɗal jaaɓi-haaɗtirde, o dañi seedantaagal ko fayti e gannde renndiyankooje: un diplôme de sciences sociales. E hitaande 1960 fayde e hitaande 1961, o naati duɗal jaŋde toownde wonande Afrik e Malgaas( Afrique et Malgache), ngal ɓe mbiyata C. H.E.A.M, ɗum woni: Centre de hautes études africaines et malgaches. O heɓi ɗoon berwe jaŋde toownde ko fayti e njuɓɓudi laamu. Tuggude e hitaande 1962 haa e hitaande 1963, ko kanko woni jonaaɗo jooɗaniiɗo Muritani to Unesco (délégué mauritanien auprès de l’Unesco). Tuggude e hitaande 1963 fayde e hitaande 1964, ko diisnondirɗo ambassadeur Muritani to dowla Farayse. Caggal ɗum, o arti kadi e leydi Muritani. Ndeen o artii e nder leydi hee, o ardinaa rajo Muritani. Kono o heɓaani siynude ɗeen golle. Tuggude e hitaande 1965 fayde e hitaande 1967, ko kanko woni jiiloowo catal Muritani to IFAN e nder wuro Ndar. Tuggude e hitaande 1967 fayde e hitaande 1975, ko o biɗtoowo e nder duɗal IFAN ngal. Ko e ngalɗoo daawal, o hebli deftere makko joofnirde jaŋde toownde maa mbiyen sa thèse de doctorat d’état to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sorbon. O gasni golle deftere ndee ko e hitaande 1972. E nder hitaande ndee wootere, caggal nde o arti e nder leydi Muritani, o waɗaa diisnondirɗo karallo (conseiller technique) to Duɗal Muritani ngal wiɗto gannde, ngal ɓe mbiyata IMRS, ɗum woni Institut Mauritanien de Recherches Scientifiques. O golliima e ngalɗoo duɗal haa e hitaande 1980. Tuggude e hitaande 1980 haa ñalnde alkamisa 12 lewru colte (février) hitaande 1998, o gollotonoo ko e Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije Muritani(Institut des Langues Nationales en Mauritanie). Ko o diisnondirɗo Umaar Mammadu Kan lollirɗo Sileymaani Kan, jiilatnooɗo duɗal ngal.

Gaagaa ɗuum Docteur walla Professeur Umaar Bah ko biɗtoowo, binndoowo dowrowo. O winndii defte keewɗe, paayodinɗe tawi kadi ko ganndaaɗe e nder jookli winndere hee. E ganndal men ɗe ndaroyiima e 15 deftere, hakkunde quraana, coñce, daartol e kewkewe teskinnooɗe ɗe o hawritnoo: Defte 3 ko piraaɗe, mbaɗtaa e ɗemngal farayse. Defte 11 ko ganndal makko keeringal. Deftere 1 luutiire : Juulɗo-Abdul Ama, holi aan ?

Umaar Bah ko gorko keewnooɗo coftal, mawnunooɗo fiɓnde. En keɓii e hunuko Umaar Bah Tokosel lollirɗo Umaar Mboyna, wonde o jooɗiima fotde duuɓi 30, o ƴettaani fooftere. Kala nde o alaa e nder gollordu, o woni ko e laana-ndiwoowa, omo ɗaɓɓitoyaa ganndal walla omo nootitoyoo e wolde pinal. Ko ɗum waɗi en wiyde: ko o nayeejo maayɗo e jallungol cagataagal.

Fiɓnde : Mbiy-ɗen Professeur ko joom fiɓnde, jiɗɗo ganndal, gannduɗo nafoore ganndal, gooŋɗinɗo konngol biyngol: ganndal woni ko hakkunde mbootu e kasanka. En njiyii e duuɓi battindiiɗi e nguurndam makko ɗii, o yahii haa to leydi Arabii Sawdiit (Arabie Saoudite) ngam janngoyde ɗemngal arab. O rewi haa o heɓi agrégat makko. Ɗo o ruttii e joomiiko ɗoo kadi, o wonnoo ko e heblude maîtrise makko e ɗemngal engele.

Ganndal Professeur Umaar Bah ɓurnoo huutoreede ko caggal leydi. Ɗum nawii mo to Dowlaaji Dentuɗi Amerik, hakkunde hitaande 1981 fayde hitaande 1983. O jannginii e duɗal Genz-ville to diiwaan Floride. O yahii kadi haa to leydi Japon, omo janngina, omo waɗa jeewte e nder duɗe toowɗe leydi ndii. E hitaande 1982, o waɗaa tergal académie d’Outre-mer (membre de l’Académie d’Outre-mer). E hitaande 1994, o yeenaa dabbungol, seedantaagal kaaɗtudi teddungal (Ordre de la légion d’honneur). E darorɗe hitaande 1997, o waɗaama kadi tergal akkademi Itali d’Elverbano (membre de l’académie italienne d’Elverbano).

Tonngol : Banndiraaɓe, kala ko haalaa e professeur Umaar Bah, maa wood ko heddaa sabu mbiyen o wonaa caanngel, o wonaa maayel. Docteur ko geec mawɗo, geec pinal e ganndal. Jibiriiru Kan mo Lugge Saybooɓe, gural Abuu Aamadu Joop, diiri Yurmeende Bah, ena wiya: “Ko golle moƴƴe ngoni ndimaagu. Binngu moƴƴaagu ko cuɗaari. Neɗɗo ena rimɗa tawa suɗaaki. Neɗɗo ena suɗoo kadi tawa rimɗaani. Rimɗude kadi suɗoo e nder heen, weeɓaani.”

Enen ne, eɗen mbaawi wiyde, e ko aldaa e ƴeŋƴaare, wonde Professeur Umaar Bah ko dimo cuɗiiɗo. O wuuranii Leñol kaaɗdi nguurndam. O ɗaldii kadi Leñol ngalu ngu huuɓataa haa bada. Yo Alla yoɓ mo darnde makko, waɗa barke e ɓesngu makko.

En mbaynotaako, tawa en njettaani, en nduwanaaki Goomu Muñal, sukaaɓe yarlitiiɓe, tiiɗɓe fiɓnde, dariiɓe darnde tiiɗnde ngam anndinde nguurndam ooɗoo gorko biyeteeɗo Professeur Umaar Bah. Ɓe mbaɗii heen jawdi, doole, ganndal e sahaa ngam semmbinde konngol Baaba Leñol Mammadu Sammba Joop, biyngol: « leñol wondataa haaside». Ena laaɓi en so nguu Goomu hawrunoo ko e jamaanu ngenndiyankooɓe rowrowɓe wayɓe no Ceerno Suleymaani Baal, Abdul Qaadiri Kan, Sheek Umarul Fuutiyu Taal, Abdul Bookar Kan e wayɓe noon, waɗatno golle pattamlame ɗe daartol teskotoo. Yo Geno yoɓ ɓe moƴƴere, wuurna ɓe, hisna ɓe, barkina ɓe.

Ko noon ne kadi neldirten njettoor keeriiɗo fayde mawɗo men Bah Aamadu Sammba ganndiraaɗo Aamadu Luuti, girlaajo maalmaalo Ñaabina, jaɓɓiiɗo Goomu Muñal, jaaɓodii ɗum e miijo mum, udditani ɗum dame duɗal mum, bismii ɗum, gila e fuɗɗoode haa e ooɗoo sahaa. E dow ɗuum, sabu makko weltanaade Goomu nguu, o ballii heen terɗe ngam gollodaade e mumen e duɗal makko ngal. Kanko ne yo Geno mo moƴƴere, barkina ɓesngu makko, yaa barke Pulaar e ngenndiyankaagal.

Caggal yeewtere ndee, ɓuri teskinde ko ñaantule ɗee. E kaawisaaji Alla, ñaantule ɗee njalti ko e yeewtere haangaaɓe ɗiɗo. E jeewte maɓɓe ko heen ɓe cifotoo potɗo ñaanteede. Adii ñaanteede ko Njaay Saydu Aamadu, Alhajji Hammee Lih rewi heen, Aamadu Sammba Bah wattindii.

Ndeeɗoo maanditaare waɗii faayiida. Ɓeydi daraja oo kadi ko garal Alhajji Hammee Aamadu Lih. Tuggude e ñalnde 4 nde o jaɓɓoyaa to Rooso Muritani, o naati Nuwaasot fayde e ɗo kewu nguu woni yahde ɗoo, Goomu Muñal e gollodiiɓe mumen ngoni ko e aljanna hakke e hooɗanoode yiyde mo ŋaas walla haaldude e makko, hunuko e nofru.

Goomu Muñal ina yetta denndaangal banndiraaɓe tawtoranooɓe ñalngu nguu gila e waɗnooɓe heen juuɗe mumen, miijooji mumen haa e duwawuuji mumen ɗi mbuntataa. En mbaawaa rokkude gooto fof hakke mum kono en toɗɗo heen wayɓe no Ceerno Saydu Nuuru Dem e wondiiɓe mum, Bah Aamadu Luuti, Yaayaa Ngom e Dooro Sih.

Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu

YOWRE 1

Répondre à Usmaan buya soh Haaytu jaabaade

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.