Rewo Mali : Makron, IBK, Asiis e Asawaad

1
2274

E dumanna jawtuɗo oo, won geɗe kewi, ina njaaknoo yimɓe heewɓe. Ko wayi no darnde Muritani feewde e iiñcuru Mali nde yimɓe heewɓe ndonkunoo faamde, sibu pilaa mbeñaaji. Tawi, e oon sahaa gooto, Muritani ina woni luuñcitorde yimɓe MNLA (dillere ndimaagu Tuwaareg en daraniinde rimɗinde rewo Mali biyeteeɗo “Asawaad”). Maale cakkitiiɗe ɗee, ko njillu njaawngu ngu hooreejo Mali hono Ibraahim Bubakar Keytaa yillii Muhammed wul Abdel Asiis hooreejo Muritani, ko idii nde fiiletee manndaa mum ɗiɗmo; kam e nanallaaji wonde ko Abdel Asiis wallitii mo abiyoŋ e otooji yo o waɗir kampaañ, ko jiidaa e nanalla naatgol koninkooɓe Muritani rewo Mali, toɗɗegol Seneraal Muritaninaajo yo ardo koyngal konu G5 ekn… Nanalla mawɗo oo ko wiyeede wonde ko Muritani jogori halfineede ndeenka Asawaad …

Caggal toɗɗitegol Ibraahiima Bubakar Koytaa hooreejo leydi Mali, yimɓe heewɓe ina puɗɗii faamde, fawaade e ko fuɗɗii feeñde, tuugnaade  e won ɗeen joljole walla won ɗiin nanallaaji,  wonde ko ɓuri teeŋtude e manndaa makko keso oo, ko waɗde feere mbele jam ina arta e Mali, haa teeŋti noon e rewo Mali. Ko ɗuum woni ngoƴa Farayse, mo konu mum lofii to Mali, ngu Makron yiɗi loftude toon, ko ɗum woni ngoƴa leydi Alaseri, ko ɗuum woni ngoƴa Mali, tee ko ɗuum feeñi e Nanondiral Alsee ciifanoongal ñalnde 15 mee 2015.

Tee, oon jam, ina sikkaa, jogori yuumtude ko e baylugol leydi Mali ndii to bannge sariya e to bannge ngonka. Ina hulaa, Mali « seerta e tergal mum ñawngal ngal (rewo mum), hono no eyɓiniranoo e Nanondiral Alsee ngal », potnongal siyneede rewrude e referaandoom.

Eɗen ciftora Malinaaɓe tellinooma, wondude e keewal,  e mbedda ngam haɗde ɗuum, ngam haɗde peccugol Mali.

Hannde noon, ina feeñi wonde Farayse ko ko yiɗi sakkude feere woɗnde ngam rootaade donngal « Barkaan » (teddungal, gulngal). Ina sikkaa ndeen feere ko « halfinde Muritani diiwaan biyeteeɗo Azawad oo ». Ɗuum woni Azawad jokka e wonde nder Mali, kono waɗtee e ndeenka Muritani mbele ina hisna ɗum, konu mum lomtoo toon konu Mali kaɗaangu yettaade Kidal.

Geɗe keewɗe ina ceedtoo ko haalaa koo. E fawaade e kabaruuji lowre internet wiyeteende Africa-Kibaru, « ko ina tolnoo e 15 oto konu Muritani, naatii Kidal jamma 11 ina jofi 12 settaambar 2018… Ɗoon e ɗoon koninke Muritani gardiiɗo ngool lappol jokkondiri e faraysenaaɓe ardiiɓe Barkhane ». Laamu Bamako hay huunde haalaani e ooɗoo kabaaru. Ko ɗuum addani yimɓe sikkude, ma a taw, ko nanondiral woni ɗoon hakkunde Bamako e Alsee e Pari, yo Muritani heɓtu ndee taƴre leydi anndiraande « rewo Mali ».

Ina faamaa tan leyɗe tati ɗee kala ina njogii dalillaaji weltaade e ndee feere, so tawii ɗuum waɗii. Sibu Farayse maa dañ no rootorii donngal Barkhane, maa ngoƴaaji Alaseri usto, ndi weltoo boom e goɗɗitagol konu Farayse keeri mayri, haa teeŋti noon kadi so tawii ko Muritani halfinaa ndeen hettere, nde tawnoo hakkunde mum e Alaseri ina weli no feewi, tee Muritani heɓtinii Polisario gila 1979.

Hay gooto kadi humpaaka jotondire moƴƴe gonɗe hakkunde Muhammed Abdel Asiis (hooreejo leydi Muritani), e ardiiɓe MNLA, ɓe nganndu-ɗaa gila ko ɓooyi, ko Nuwaasoot woni luuñtitorde mum en. Kadi, ɗuum kam, ma a taw Muhammed wul Abdel Asiis yeɗaaka oon fartaŋŋe mawɗo mo Makron e IBK njogori rokkude ɗum, ngam ɓeydaade tiiɗtinde darnde mum e teeŋtugol mum nder Saahal. Kono kadi, fartaŋŋe ɓurɗo mawnude e teeŋtude oo, ko omo waawi hujjinoraade ɗum ngam etaade heddaade e laamu caggal nde o joofni manndaaji makko ɗiɗi e hitaande 2019, o wiya omo etoo waɗde manndaa tataɓo… Buubakar Boris Joop, jaaynoowo Senegaalnaajo gooto wiyi « njeeɓee ndee feere mawnde Seneraal Asiis ! Mbir pokeer e golle ɗe laaɓtaani. Caggal nde o darii e leefɗinde keediiɗo makko, « mbir Nuwaasoot » ina hollita jooni ko kam woni paabo Mali gonɗo e yoolaade ».

O fawti heen « Wonande yimɓe humpitiiɓe, Muritani ɓooyii meeranaade Mali, tee ko huunde nde yuɓɓini. Alaa heen ko fepindaa.

Muritani ina anndi Mali no feewi (Sudaan farayseejo ndeen), sabu heedondirde e mum e renndude e mum daartol, sabu mum heɓtude e mum, gila 1941-1945, gure Neema e Ayyuun el Atrus, tuma nde Guwerneer Christian Laigret felliti ɗoon e ɗoon dartingol keeri. Ko ɗuum addani « Safalɓe jogiiɓe pinal bambarankooɓe en » heewde e saraade e njuɓɓudi laamu kam e polis e konu Muritani.

Seneraal Hanena wul Siidi, jibinaaɗo to Neema, kumaandaŋ gardiiɗo Doole G5 Sahel ko seede mum. Wonaa mehre addani persidaa Abdel Asiis waɗde mo mawɗo QG (Tuddunde) Mopti, woni no ‘Proconsul’ (guwerneer) Saahal nii, annama Seneraal Mc Arthur wonande lefol Saharaa-Saahal. O daroo hono darnde oon Seneraal Ameriknaajo darinoo ndeen to Japon e nder Pasifik. Hade Seneraal Hanena wul Siidi nomeede, ko capaato-bambaranke goɗɗo, hono kolonel Hasan Kone, jaggal toowngal sarwisaaji Muritani ñukkindo, ardinoo denndaangal silsil juumtuɗo hannde e ndeenaaka Asawaad njuɓɓinaaka, tawi omo woni kalfinaaɗo geɗe konu to ammbasaad Muritani to Bamako. E lewru mee 2014, ko kolonel Hasan Kone heblunoo njillu maslahaa ndaɓɓu, ngu Persidaa Muhammed wul Abdel Asiis waɗnoo to Kidal. »

“Kono kadi, peeje Persidaa Muhammed Abdel Asiis keedaani heen sara. Sikke alaa heen. Waɗi noon, so a yiyii geɗe ɗee njuumtirii nii, ko ɗe keblaaɗe. Hooreejo dowla Muritani wallitii no feewi IBK e kampaañ mum. Ko e ndiwoowa « Mauritania Airways » o totti IBK yo yilloro Mali. Yoga e otooji lappi makko, mbaɗi ko tonngooɗe Muritani. Ko ɗuum waɗi haawnaaki so IBK iddima yillaade Muritani ñalnde 24 ut, hade mum fiileede.

Hakkunde Muritani e Mali welii haa jibinii bantirgol Muritani Azawad. Geɗal kollitoowal ɓallondiral hakkunde Makron e Asiis, haa teeŋti noon naat-naattondiral nafooje leyɗe ɗiɗi ɗee, ko ammbasadeer Farayse gonnooɗo e Muritani oo, hono Joël Meyer, ko kañum wonoyta jooɗaniɗo Farayse to Mali ko neeɓaani, hade makko waɗdaneede heen Kidal.

Ko heddii, suuɗii haalaaka koo, ko miijooji cakkiiɗi, ɗi Persidaa Abdel Asiis moofti e ɓernde mum. So Tuwaareg en raneeɓe ɓee ɓeydaama e Muritani maa raneeɓe Arab-Berbeer en ɓurto heewde e mum. Ina wayi no, e nder hoohooɓe Muritani, ko leñameeɓe, haa teeŋti e leñameeɓe safalɓe ɓurniiɓe, ndañi sago mum en. Ko ngol woni fartaŋŋe ɗimmo waylude, walla waawrinde koɗki Muritani ɓeydotooɗo ñalnde kala ɓawlude.

Fartaŋŋe gadano oo ko e luural hakkunde Sengaal e Muritani 1989-1990, huunde e satiiɓe Maawiyya mbagginiino ɗum koɗnugol e daande maayo Sengaal ngoo, tuwaareg en mooliiɓe ɓee, mbele ina ɓurtoo toon haal-pulaar en keeweendi, caggal nde heewɓe e mum en taccinaa. Hono no teskori-ɗen, anniya Muritani oo waawaa yahdude e jeyegol Senegaal jeertotoongol e nder G5-Sahel. Ko ɗum addani Ndakaaru joñeede heen.

Ko ɗumɗoo dey woni golle e baɗle keediiɗo mo Senegaal jogodii golle ɗiɗi to bannge gaas e petroŋ. E sahaa peɗɗitagol keeri e baklitte seopolitiije garduɗe e mutal naange iiñcuru Mali – Muritazawad nana jibinee…”

———————-

Douglas MacArthur

Douglas_MacArthur_smoking_his_corncob_pipe Le général MacArthur à Manille le 2 août 1945
Douglas_MacArthur_smoking_his_corncob_pipe Le général MacArthur à Manille le 2 août 1945

Ko Seneraal Ameriknaajo jibinaaɗo 26 saawiyee 1880, cankiiɗo 5 abriil 1964 to Wasington. Ko o Seneraal konu Amerik takkanaaɗo galaŋuuji e cili keewɗi sabu ganndal mum woldeeji, haa teeŋti e wolde adunaare adannde e ɗimmere ɗo o ardii konuuji doole haɓɓere (forces alliées) nder Pasifik hirnaange worgo.

 


Tonngol Bookara Aamadu Bah

YOWRE 1

Répondre à Afo bewɗo Haaytu jaabaade

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.