Yontere “jolo” to Ndakaaru

Koolol jeegoɓol Yontere adunankoore jolo mo Ndakaaru udditii ñalnde aset 13 suwee 2009 e nder wuro Ndakaaru.

Ownooɓe ngartii : Kiristofoor waraama

Ameriknaajo biyeteeɗo Kiristofoor Lagee (Christopheur Languet), gardiiɗo Fedde nde wonaa laamuyaqkoore wiyateende ”Fondation Noura”, waraama hannde subaka talaata 23 suwee 2009, hedde waktuuji 8 e hojomaaji 30, tawi omo jippii e oto makko, omo jogori naatde e nokku ɗo o gollotooɗo ɗo.

Seek Anta Joop : Ejipteyaagal e Afrikyaagal

Jiydigal mbaadi

E wiyde Seek Anta Joop, pinal ejiptnaaɓe e pinal ɓaleeɓe Afrik ko gootal. Won annduɓe woɗɓe kaali hono ɗuum, ko wayi no Herodote, Strabon walla Shampolliyon. O wiyi kadi wonde ejiptnaaɓe, e nder ɗemngal mum en, cifortonoo koye mum ko leñol ɓaleeɓe (ɓaleejo/kam). O dalliniri ɗum ko natal gootal gannominngal gorko e debbo ina njooɗii tawi firo mum ko nii "dental worɓe e rewɓe ɓaleeɓe"

Maamuudu Gey e “sifaa haŋki, pinal hannde »

Maamuudu Malal Gey ɓurɗo lollirde Dooro Gey jeyaa ko to wuro Sahre Ndoogu. Ko ɗoon o naati jaŋde e duɗe laamu. O waɗi jaŋde makko hakkundeere ko ko Ɓoggee e Nuwaadibu. Ko e hitaande 2001 o heɓi BAC (C) to Liisee Ɓoggee. Caggal ɗuum o naati e ɗuɗe jaaɓe haaɗtirde to Nuwaasoot (Nokku Ganndal e karalaagal) haa o heɓi seedantaagal (maîtrise en Physique). Rewi heen o janngii to Burkina Faso.

Murtuɗo yahii waynaaki, yawnaaki (Kaaw tokosel)

 

"So maayde waajaaki holi ko waajotoo?"
Ɗum ko Murtuɗo Joob wiynoo noon
"So mi wirtiima genaale, 
mi miijoo ɓee kam ceerti e penaale,
joobinooɗo fof maa male,
sabu alaa ko yoɓetee so wonaa baɗle"

Yiilirde Ngenndiire Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani

 

Yiilirde Ngenndiire Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani ko nii lelorii :

Hooreeɓe teddungal

- Doktoor Abuu Usmaan Bah

- Doktoor Al Huseyn Jah

- Umar Mammadu ganndiraaɗo Sileymaani Bah

- Mammadu Siley Bah

- Umar Idriisa Saawo

Yiilirde siynoore

«GAWLO MISKINEEƁE» wayniima

«So tawii gawlo awlata ko yimɓe haa artira gooto fof to umminoo,
Miin ko mi gawlo gawloowo yimɓe haa rutta ɗum en to ngummino,
T
o yumma men Hawaa e baaba men Aadama
Arɓe mehɓe, hotɓe ngaluuji naworaani.
Ko mi gawlo  mo weelnaaki hoddu, sinndaaka moolo,
Gaskinoowo miskineeɓe, tooñaaɓe, lorlaaɓe, yurminiiɓe, yuŋginiiɓe….. »

«Gawlo miskineeɓe» wayniima

 

«So tawii gawlo awlata ko yimɓe

haa yaltina mo woni kala ɗo umminoo,

Miin ko mi gawlo gawloowo yimɓe

haa artira ɗum en to ngumminoo,

To yumma men Hawaa e baaba men Aadama

Arɓe mehɓe, hotɓe ngaluuji naworaani.

Ko mi gawlo  mo weelnaaki hoddu,

Sinndaaka moolo,

Gaskinoowo miskineeɓe, tooñaaɓe,

Lorlaaɓe, yurminiiɓe, yuŋginiiɓe….. »

Duwaawu e Eeraango fayde e Leñol

E deftere men nde mbinnduɗon e Nguurndam Tijjaani Aan, caggal sankaare mum, en keɓiino wiyde heen wonde ko e ndeen maayde gonɗi Leñol ngol fof ngardata. En cifinooma heen jaale mawɗe jahrunooɗe leñol ngol e darnde nde gootal heen fof darinoo e sahaa mum. Kono ndeke won bette mawɗe goɗɗe keddinoo, ngaraani:

Cankagol Yero Dooro Jallo, ñalnde alet, 5 lewru mbooy( mars) 2006, nattugol Mustafa Booli Kan lollirɗo Saydu Kan, ñalnde alkamisa 28 lewru siilto hitaande 2006 e birnagol Doktoor Umaar Kan e hitaande 2008.