Yeewtere Faatimata Mbay e jaaynde «Calame» nde toŋ.687 ñande 12 mai 2009.

0
1533

Faatimata M’bay ko awokaa, ko kaŋko woni Hooreejo fedde wiyeteende AMDH (fedde moritaninaaɓe daraniinde jojjanɗi aadee), cukko hooreejo fedde wiyeteende FIDH (fedde adunayaŋkoore daraniinde jojjanɗe aadee). O wi’i wonde : «So tawii fedde wiyeteende COVIRE siifondirii e HCE kaayit wonde ɓe ñawndi bonanndeeji e warngooji baɗnooɗi e kitaale 89-91 ko kañum tan tekki roondii kala ko ɗum waawi jibinde e ko fay arde, kono ɗum kam naworaani Pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee»

Faatimata M’bay ko awokaa, ko kaŋko woni Hooreejo fedde wiyeteende AMDH (fedde moritaninaaɓe daraniinde jojjanɗi aadee), cukko hooreejo fedde wiyeteende FIDH (fedde adunayaŋkoore daraniinde jojjanɗe aadee). O wi’i wonde : «So tawii fedde wiyeteende COVIRE siifondirii e HCE kaayit wonde ɓe ñawndi bonanndeeji e warngooji baɗnooɗi e kitaale 89-91 ko kañum tan tekki roondii kala ko ɗum waawi jibinde e ko fay arde, kono ɗum kam naworaani Pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee»

Holi Faatimata Mbay ? Faatimata Mbay hiisetee ko e koode lewñooje e nder sippirooji Pelle daraniiɗe jojjanɗi aadee. Ko o ñiiɓɗo e nder darnde makko, laaɓtuɗo miijooji, ko ɗum addani mo dañde caɗeele keewɗe e nder laamu Maawiya. O waɗaama e kaso fotde laabi ɗiɗi. Ko o jurum deero, o jeyaa ko e awokaaji ɓe mbaawaa ɗaɓɓirde kiliyaneeɓe mum njoɓdi, ko ɗum waɗi heewii ko yimɓe tawi e damal biro makko rewɓe wambuɓe sukaaɓe, ubiriyeeji e woɗɓe e woɗɓe, ina ɗaɓɓira mo wasiyaaji e ballal. Ko ɗum waɗi ɓe ceerataa e mantude mo. Darnde makko addani mo hoonaade e nder renndo he e nder dente ɗo nganndu-ɗaa ko worɓe tan keerorinoo, ko ɗum saabii gardagol makko AMDH e sukkude mo hooreejo FIDH. E nder kaaldigal makko e jaaynde «Calame», Faatimata Mbay rokkii miijo mum ko feewti e won ɗeen kewkewe e nder leydi he.

Le Calame : Hol ko woni miijo maa e neegre nde Polis huccini e rewɓe fiilaaɓe (dipiteeji e senateruuji) e sahaa nde ɓe mbaɗi mbeefeegu e damal jooɗorde Pelle Dowlaaji Dentuɗi (ONU) ngam hollirde salaare maɓɓe  tuugnorgal woote ngal wonaa nanndirangal, ngal Abdul Asiis yiɗi farlinde e moritaninaaɓe?

Miijo faatimata mbay, ko ɗuum ko huunde bonnde sabu so wonnoo ko won e nokkuuji, dillere ɓesngu, waɗde mbeefeegu e laabi, seppude, waɗde jeeyngal, hirjina ɓesngu ko geɗe laawɗinaaɗe ɗe jannguɓe, ɓe njanngaani, yuɓɓuɓe e pelle walla senndikaaji keewi huutoraade ngam yooltude hujjaaji mum en feewde e laamiiɓe. Kono teski-ɗen e leyɗeele men ɗe ko jaanguɓe ɓe keewi warde ɓalli yimɓe haa ɗum addana laamiiɓe ɓe yiirude no feewaani kala darnde ɓesngu luulndiinde dawrugol laamiiɓe. Rewɓe ko yawaaɓe e renndo he kono ina teskini gila e kitaale 1989 ko ɓe dariiɓe ngam haɓaade bonanndeeji e tooñanngeeji kuccinaaɗi e ɓesngu he, ko noon kadi pot-ɗen yiyrude darnde maɓɓe hannde yiɗde yooltude hujjaaji ɓesngu ɗi doosgal leydi gaddanii ɗum en. Feere laamu ngu feewde e ɗum ko ƴettude Polis werloo e ɓee fiilaaɓe, e yummiraaɓe, leɓta ɗum en. Neegre Polis noon heboraani dartaade so tawii ɓe paamaani wonde foti wonde darnde maɓɓe ko kisal ɓesngu e nehde ɗum, kono wonaa leɓtude ɗum walla wontude kuuutorgal laamiiɓe, hay jaasɓe heen ɓe, ngam haɗde yimɓe haalde e yooltude hakkeeji mum en, laamɓe ɓe muñaani miijo woɗngo ngo wonaa ngo mum en.

So tawii a yiyii nii ngañngu ɓesngu ngu jogii e poliseeji ko ɗum saabii ɗum, hay cukalel kulɓinteengel, hulɓinirtee ko «a maayii polis arii !»  So tawii polis waɗti ko fiyde fiilaaɓe e yimɓe tedduɓe, hormeteeɓe, mi annda ɓiɓɓe leydi gaay-gaay en hol to payi?

Naamnal : Seneraal Wul Abdel Asiis e sahaa nde yillii Kayhayɗi holliti toon wonde ñawndii saqqa jowitinooɗo e warngooji ɓennuɗi caggal nde siifondiri e jom ƴiiƴameeje en e fedde wiyeteende COVIRE.

Jaabawol : Yoo laaɓtu kam wonde fedde COVIRE ko siñondiraa ko, ko kañum tan tekki roondii, yo heblano kadi roondaade kala ko ɗum waawi jibinoyde janngo. En ndoŋkii faamde hol ko addani COVIRE ƴettude ndee feere sabu alaa ko hesɗi e kaa haala, ko ɓe njaɓi hannde ko, ko ɗum ɓe calinoo haŋki e laamu Maawiya, so rokkeede kaalis walla leydi walla postooji. Hol ko addani ɓe woppude laawol tuugingol e maslaha e sariya ? Enen, woni ngoƴa men e kaaɗoo haala, ko yiɗde hollitde wonde bonannde mawnde waɗaama e nder ndi leydi ndi, feewde e leñol ɓaleeɓe moritaninaaɓe (hay so tawii noon mi wonaa jiɗɗo konngol ngol no feewi), ndeen bonannde ina waawnoo yande e hardaneeɓe walla safalɓe woɗeeɓe, ko huunde nde fotaani wonde sabu heen leñol fof ina foti hormeede. Kono, ko ɓuri muusde mi fof, ko haala Kaliifu kalfinaaɗo ñaawooje, nde o wiyata wonde yo wonanɓe «justice transitionnelle poofto» . Eɗum metti mi, nde wonde ɗum ummii ko e hunuko sariyaŋke mawɗo, jilliiɗo e yoga e leyɗeele haa yiyi nafoore ko lolliri «justice transitionnelle»  yeru to Burundi. Sabu ndiin mbaydi sariya ndi o ñiŋata ndi, ko ONU sompi ɗum, etee ɓeen ligginiino mo, etee ɗum waɗiraa ko mbele ina faloo joftagol leƴƴi feewde e bonannde nde leƴƴi goɗɗi mbaɗi ɗum, hoto gooto fof wiyde ina daroo ina waɗana hoore mum sariya mum. So tawii laamuuji men paamiino nafoore oon sariya, maa kuutoro ɗum haa mbaawa ñawndude uure ngondu-ɗen nde.

Ɓuri haaɓnaade e kaa haala fof ko keñe kollaaɗe heen ɗe, maa mbiyaa daraniiɓe ɗum ɓe, ko heɓɓe heen njeenaari keewndi, ɓe peewni haajuuji maɓɓe, ɓe mbaɗi ɓellere gajjal e dow keeceeje jom ƴiiƴameeje en. Woni haaju amen e kaaɗoo haala, wonaa fooɗtude bannge amen, kono ko waɗde feere mbele Moritaninaaɓe kala ina mbaawa welditde hakkunde mum en, bone warkoyeeɓe mbaasa suddeede rewrude ñaagagol yaafuya mo iwaani e ɓernde.

Ɗum ko huunde bonnde, hay so tawii hannde laamiiɓe ɓe njiyaani bonannde nde ɗo tolnii ɗo, sabu maɓɓe tamde hannde laamu, maa taariik hollitoy hol e men jogiiɗo goonga, sabu fayndaare amen ko yo warkoyeeɓe ngannde, mbele janngo bonannde waawnde ummoraade to maɓɓe fof ina falee gila e law.

Ko waawi heen wonde fof yo annde haala ka joofaani tawo, sabu sariya ɗaɓɓaaɗo o wonaa tan sabu maayɓe ɓe, kono ko mbele won geɗe kimmuɗe jotondirɗe e koɗdigal ina ñawndee, ko wayi no jeyi leydi, kaayitaaji ɓinngu leydaagu (juddu) ekn…Kusumaaji keewɗi inan nehaa e nder ɓerɗe Moritaninaaɓe. So ñawndaaka, ko yowitii e bonannde warkoyaagu suwaa diwteede tawo.

Ko ɓuri feeñde tan ko darnde COVIRE laaɓtaani, saabii ɗum ko won ko sakkii les, ɗum noon ko waɗi ko, toɗɗaaki pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, sabu laamu ngu e hoore mum yiɗaano ɗe naata e haala ka, sabu ko kañje ɓuri huɓindaade ka, e joganaade ka doosiyee laaɓtuɗo etee, ɗe keboraano jaɓde ko laaɓtaano waɗee heen.

To bannge amen, minen awokaaji, kaaɗoo haala gila e fuɗɗoode ko ko rewindaa, min ndenndinanii ɗum kaayitaaji keewɗi sabu emin nganndi yoga e waɗɓe bonannde ɓe, kam e loranooɓe ɓe, fof inan resaa. Loranooɓe e warngooji ɗi, yoga e mum ƴettiino min yoo min ndarano ɗum en e haala ka, kono sabu jiilyiilte COVIRE, ɓe cuɓtiima feere HCE, ko ɗum addanta mi wiyde wakilaagu COVIRE ina mawni e ndee bonannde. Etee bonannde waɗnoonde e kitaale 89-91 haaɗaani tan e militeer en sabu pittaali keewɗi mbaraama e daande maayo he, tawi ko siwil en, ko ɗum waɗi mi wiyde, feere maɓɓe nde, ko jaddiɗnde.

Eɗen paami tan keñe laamu ngu e njeenaari mum ko yiɗde hennjude leñol ɓaleeɓe mbele ina huutoroo ɗum e wooteeji payɗi ; Haalpulaar en noon ina keewi wiyde «yaaduɓe ñaawoore keewaani waɗdude tawti-nodda»

naamnal : Hol feere nde cikku-ɗaa waawnde huutoreede haa ooɗoo saqqa waawaa ñawndeede ?

Jaabawol : Alaa feere gasnde woodi, mi wiyaani kadi ko miijii mi heen ko tan woni goonga    kono, ko maa denndaangal Moritaninaaɓe (gollotooɓe politigi, pelle jojjanɗe aadee, pelle renndoyaŋkooje, laamu ekn…»  njooɗodoo, pellita ñawndude haala ka. Mbeɗe anndi heen kam geɗel gootel, ko goonga nii ko weltinta tagoore Alla weeɓaani, kono kam, ko famɗi fof, loraaɓe ina poti anndideede, kono kadi saabiiɓe lor maɓɓe ina poti anndeede, ñaagoo loraaɓe ɓe yaafuya, nduttoo ngoonda yeeso Alla wonde ngontaa waɗtu. Ko ɗum wallata e laaɓtugol geɗe ɗe, sabu hannde, yoga e warkoyeeɓe inan moolii caggal leñol haa yimɓe ina cikka wonde bonannde waɗnde nde ko safalɓe fof caabii ɗum. Jom bonannde en ɓe njiɗaa hay safalɓe e koye mum en ngannda goonga gonɗo heen o, kono yo laaɓtu wonde bone baɗɗe ɗe, saabii ɗum tan ko goomuyel laaminoongel ndeen, fewji feere mum bonnde, yiɗi naworde heen leñol safalɓe fof.

Leyɗeele keewɗe kawrii e caɗeele bayɗe nii, ko wayi no Maruk, Afrik worgo, kono ɓeen fof won peeje cakki, jaakoraaɗe ko moƴƴe. Yeruuji goɗɗi ina ngoodi to Togoo, to Liberiyaa, to Santarafirik, to Konngo ekn…Kono leydi fof ina jogii hakke sakkude peeje mum, jahduɗe e ngonka mum e pinal mum. Heddii tan ko Moritani salii ko fiɓnde wiynde «Goonga tawo hade beldital» .

Naamnal : Hol miijo ma e ɓee sokaaɓe ko ina tolnoo e lebbi jeetati sabu tuumeede ko kañum en liɓi «Air Mauritanie» , miijo maa e wooteeji piɓaaɗi ñande 6 suwee e ɓaleeɓe dikkaniiɓe lefol gardagol leydi e ɗiin wooteeji ?

Jaabawol : Sabu am wonde awokaa e jeyeede e jinnganooɓe sokaaɓe ɓe, mbeɗe foti reende sirru golle ɗe, kono kadi sabu am wonde daraniiɗo jojjanɗe aadee, mbeɗe sikki tan hare wiyeteende ina ummanaa ngam haɓde e forlooɓe jawdi laamu ko piyanɗe gaɓɓule, sabu so tawii a yiyii ɗii jaargaaji ɗi jawdi mum en alaa ɗo haaɗi, faayndirteeɓe e yeeyooɓe dorog, a yiyii ɓee jogiiɓe ɗee jofle otooji, maa ɗum haawe ɗo ndii jawdi ummii ; yimɓon seeɗa ina tami jawdi leydi ndii fof, keewal ɓesngu ina tammoo ɗe loraani.

Mi wonaa jogiiɗo humpito no feewi ko feewti e ɓulnaare to bannge politigi kono, mbeɗe faami kam, wiyde lebbi sappo e joy fof eɗen mbaɗa woote ndokken larme walla goomuyel baawngel wonde fof wellitaare yo follu laamu nde welaa, ɗum wonaa huunde moƴƴere, teeŋti noon so tawii ko yimɓe fiilaaɓe, fotnooɓe daranaade hakkeeji miskineeɓe, ko kañum en ndarantoo ɗeen golle kaantare, ɗe njoofoytaa. Haa jooni noon en ceertaani tawo e batte bonannde laamu Taayaa, sabu yoga e yiɗɓe dikkanaade lefol laamu ngu, ko e ciibooji makko njeyaa, nehiiɓe nehdi makko, huutortooɓe peeje makko ekn…

Wonande ɓaleeɓe dikkiiɓe lefol laamu ngu, ko huunde nde haanaani, ko yimɓe ɓe kormii-mi sabu ko wandiraaɓam worɓe, kono ɓe potaano jaɓde huutoreede e ko haanaani, sabu hay gooto e maɓɓe majjaani hakkille won ɓeen njoganii ɓaleeɓe e hardaneeɓe, yiɗde e kala sahaa huutoraade ɗum en e ko fotaani. Ko noon rewɓe ne kay nanngiraa, kañum en e waasɓe e ɓe njanngaani, ko yawu mawɗo njoganaa. E ndeen hitaande, so oɗon ciftora, Maawiyaa soodii debbo yo won kanndidaa waɗda e mum kawgel, ina haawnii noon debbo mo jaɓanaaka yo jooɗo e won ɗiin postooji, yeru wonde ñaawoowo, hol no oon jaɓrantee wonde hooreejo leydi. Ɗum noon, hol no ɓeen ɓaleeɓe ummiiɓe e won ɗiin nokkuuji ɗi yimɓe fof nganndi, hol no mbaawi miijoraade waɗdude e seneraal kanndiiɗo, joofnuɗo Kampaañ mum ? Ɗum ina jalnii, yurminii ! Pot-mi kay jooni ko naamnaade ɓe, hol to ɓe keɓi jukulle maɓɓe (miliyoŋaaji joy), mbele kanndidaaji ɗii kala gooto heen fof haalii jawdi mum ɗo tolnii, tawde wonii e oo sahaa ina wiyee ardinaa ko hare feewde e forlooɓe jawdi ndenndaandi e yeeneteeɓe, ɗum noon ina moƴƴa kala dikkaniiɗo lefol hollita tawo fiilooɓe ɗum ɓe, to dañal mum tolnii ? SO WONAA ƊUUM WONATA KO FUUNTI.

On njaaraama.

Fulo : Maamuudu H. Joop