Daartol : Seek Anta Joop e golle mum

0
1992

 

Seek Anta Joop jibinaa ko ñalnde 29 desammbar 1923 to Ceytu diiwaan Jurbel to Senegaal. Nde o dañi duuɓi 30 o yahi Pari ngam janngoyde fisik e Simi (physique et chimie) kono o wayli o faati e daartol e ganndal renndo. Ɗoon ɗoon miijo makko heertini, sibu yoga e oropnaaɓe mbiyatnoo ko Afriknaaɓe ngalaa daartol. E nder wiɗto makko ngam heɓde doktoraa o holliti wonde idii hoɗde e Ejipte ndeen ko ɓaleeɓe Afrik, caggal ɗum ɗemngal e pinal Ejipt carii e nder Afrik hirnaange.

 

Seek Anta Joop jibinaa ko ñalnde 29 desammbar 1923 to Ceytu diiwaan Jurbel to Senegaal. Nde o dañi duuɓi 30 o yahi Pari ngam janngoyde fisik e Simi (physique et chimie) kono o wayli o faati e daartol e ganndal renndo. Ɗoon ɗoon miijo makko heertini, sibu yoga e oropnaaɓe mbiyatnoo ko Afriknaaɓe ngalaa daartol. E nder wiɗto makko ngam heɓde doktoraa o holliti wonde idii hoɗde e Ejipte ndeen ko ɓaleeɓe Afrik, caggal ɗum ɗemngal e pinal Ejipt carii e nder Afrik hirnaange.

Ndee ɗoon deftere, anndiraande Ngenndiije ɓaleeɓe e pinal (Nations nègres et culture), dañii daraja mawɗo e winndere nde.

Nde tawnoo omo huɓindii gannde keewɗe, dalillaaji ɗi o hokki ngam dallinde ngooɗoo miijo ina tuugii e ganngal leƴƴi e ganndal ganni e pinal. Nii woni o holliti wonde Ejiptnaaɓe e ɓaleeɓe njiidi tagoodi (nguru ɓanndu, leeɓi, kine e toni). O holliti kadi pinal Ejiptnaaɓe ɓuri ɓallaade ko pinal Afirik ɓaleeɓe, kadi ɗemngal Wolof kam e hoore mum ina nanndi no feewi e ɗemngal Ejiptnaaɓe kaalatnoo ndeen ngal.  Gaa-gaa ɗumɗoon Joop daraniima ndimaagu leyɗe Afrik kam e yo Afrik fof won leydi ngootiri.  Nde o arti Senegaal o jokki wiɗtooji makko to Iniwersitee Ndakaaru, haa arti to bannge jiidigal Egiptnaaɓe e Afriknaaɓe.

E nder kitaale 1970 UNESCO  halfini mo binndol huunde e deftere wiyeteende “Daartol Kuftodinngol Afrik” winndude, damal jowitiingal e iwdi Ejiptnaaɓe. Nii woni, e ngoon yeeso, o tawtoraa e hitaande 1974 batu winndereyankeewu njuɓɓinanoongu to Keer ngam binndol ngool daartol. Caggal gostondiral miijooji, fanniyankooɓe ɓurɓe maantinde e winndere nde (so wonaa gooto) kawri wonde geɗe ɗo o holliti, kanko e Teofil Obenga, jowitiiɗe e jiidigal hakkunde pinal Ejip ndeen e pinal Afrik, ina ngoodi. Porfeseer Jean Vercoutter wiyi : “to bannge binndol e pinal e hakilantaagal, Ejipt ko e Afrik jeyaa”. Ko noon ne wonande Porfeseer Leclant. Kono tan haa hannde annduɓe ɓe ina luurdi to bannge anndude mbele woɗnooɓe e Ejipt ndeen ɓe ko ɓaleeɓe tan walla ko jilluɓe.  Porfeseer Seek Anta Joop sankii ko ñalnde 7 feebariyee 1986 to Ndakaaru. Hol dalillaaji ɗi Seek Anta Joop rokki ngam dallinde ngal jiidigal ?

“Afrik, mbootu winndere”

E wiyde Seek Anta Joop, neɗɗo (homo sapiens) idii feeñde ko e Afrik e nokkuuji tolniiɗi ŋori nguleeki ɗi. Annduɓe heewɓe noon ina ceedtii ɗum.  E wiyde makko, ɗum noon, homo sapiens ko ɓaleejo foti wonde, sibu, e tuugnaade e doosgal “Gloger” (ganndo wiyaa noon), tagoore wuurnde e ɗiin nokkuuji ɓalli mum en ina ɓula ngeɗon,  ko wiyetee «melaaniin» (mélanine) ngam faddanaade ɗum en cereeli naange. Ko oon melaaniin noon hokkata ɓalndu goobu mum ɓaleewu ngu.  Nii woni, so en ndewii miijo Seek Anta, duuɓi ujunnaaje keewɗe, ko ɓaleeɓe tan nguurnoo e Aduna o, tawi kadi ko e Afrik  tan, nokku ɗo ƴiye yimɓe jiyteteeɗe ɓuri fof ɓooyde e leydi, fotde kitaale 150 000. E nder duuɗe keddiiɗe ɗe, ƴiye ɓurɗe ɓooyɗe jiytaaɗe, duuɓi mum en ɓuraani 100 000 hitaande.  E sifaa kuftodinɗo, ƴiye jiyteteeɗe e Afrik ɗe ɓuri ɓooyde. Aɗa ɓeydoo woɗɗitaade Afrik tan noon, ƴiye yimɓe jiyteteeɗe ɗe duuɓi mumina ɓeydoo famɗude. Alaa fof ko yiytaa haa hannde ko luulndii ngalɗoo doosgal ganndiraangal «Out of Africa».  Nde tawnoo Afrik ina yaaji no feewi (30 miliyoŋ kiloomeeteer cowaaɗo), ina sikkaa tagoore nde ƴellitiima ɗo e nder duuɓi keewɗi. Ina teskaa boom wonde ubbitte walla batte (ƴiye jiyteteeɗe) bannge fuɗnaange walla bannge worgo Afrik ɓuri ɓooyde e ubbitte jiyteteeɗo bannge hirnaange walla rewo Afrik ɗe. Njaajeendi ndeeɗoo duunde e ceertugol ngonkaaji weeyo mum, addii ceertugol yimɓe to bannge mbaydi e darnde e tagoodi. E nder duuɓi ujunnaaji dewɗi heen, hankadi yimɓe ɓe ngoni e uujde faade duuɗe goɗɗe, ɓurɗe ɓallaade, ko wayi no Asii walla Orop.

E wiyde Joop, so tawii ko Afrik woni «mbootu winndere», ndeke pinal ummorii ko Afrik. Ndeke wonaa daartol tan Afrik jogii; Afrik woni fuɗɗoode, ko Afrik woni mbootu.  Haa e feccere teeminannde noogasiire (Teeminannde XX), ngooɗoo miijo Seek Anta Joop ina luurondirnoo no feewi e ko annduɓe mbayyintunoo ko, gila noon e Hegel, Hume, Kant, Rousseau, Hobbes, ekn …

Nii woni, deftere makko wiyeteende “Nations nègres e culture”  woni go’o to bannge luggiɗgol wiɗto daartol Afrik gadiingol dahngo ɓaleeɓe (traites négrières) e sahaaji ɓurɗi ɓooyde.  Ina sikkaa noon ko waylowaylooji weeyo ngaddi uujooji aadee, faade duuɗe goɗɗe, ɗum ɗoon noon ko fawaade e keɓagol nguura (jawdi e leɗɗe), e rewrude e nokkuuji ɓurɗi newaade taccude (détroit Aden, Isthme Suees, détroit Gibraltar). Ndeke so wiyaama wonde ko e Afrik neɗɗo idii jarribaade karallaagal paytungal e ndema, alaa ko haawnii heen. Nii woni, ko ɗo e Afrik tafngo fuɗɗorii, mahngo fuɗɗorii, nehngo fuɗɗii, ndema e ndefu puɗɗorii hade mum en saraade feewde nokkuuji goɗɗi.

Bookara Aamadu Bah

Ƴoogirde : wikipédia