So cokki wonnoo, Abdel Asiis hawaama

0
1548

Yimɓe fof teskiima wonde Abdel Asiis, hooreejo leydi Muritani, yahaani piilngal IBK, hooreejo leydi Mali keso oo. Muritaninaaɓe heewɓe ndonkii faamde ko saabii ɗum, tee ina ngoƴaa batte majjum e jotondiral hakkunde leyɗe ɗiɗi ɗee.

Ko idii ɗuum, ñalnde Jookunndaa Tarawore gardinooɗo leydi ndii e mudda oo waynotoo ñalnde 3 settaambar ndee, o sowtii inɗe hooreeɓe leyɗe wallunooɓe Mali nde wondi e caɗeele ndee. O haalaani heen innde Muhammed wul Abdel Asiis, hay so tawii noon o limtii Muritani e leyɗe jaɓɓiiɗe Malinaaɓe mooliiɓe ɓee.

Ɗumɗoon noon wonaa huunde haawniide so en ƴeewii darnde Muritani darinoo ngam addande laamu Mali ɓennungu nguu caɗeele e baasgol darnde mum laaɓtude e denndaangal daawal ɓennungal ngal. Feere Muhammed Abdel Asiis huutortonoo ngam wallitde hujjaaji rebel tuwaareg en yiɗnooɓe seertude e Mali e sosde dowla biyeteeɗo Asawad e rewo Mali, ko wiyde woni ko e haɓde e ownooɓe lislaamiyankooɓe. Oon dowla Asawad mo ɓe teeɗantonoo noon alaa fof hujja dagni ɗum, wonaa to bannge ganndal leydi, wonaa to bannge daartol, wonaa to bannge renndo walla leƴƴi. Hoɗi e oon nokku ko sonngaay en e fulɓe e boso en e barbiis en e tuwaareg en. Alaa fof wiɗto daartol walla ganndal holliti gadagol tuwaareg en e nokku hee, walla ɓurde ɓe heddiiɓe ɓee heewde. Kamɓe boom ɓuri toon famɗude. Ko yiyetee laamu Mali ina yeebii oon nokku koo, ndeke wonaa tuwaareg en tan tini ɗuum so ina woodi.

Nde tawnoo nokku oo ina woɗɗi laamorgo ngoo, ina joñii, dowla oo ina mudii e njenaari, nokku oo wonti nokku kenaniiɗo no feewi yeeyooɓe dorog ummoriiɓe e leyɗe catiiɗe ɗee kala, nokku golle bonɗe kala, nokku ɗo goomuuji jihaadiyankooji jiylotooɗi luuñtorɗe kala tuddini.

Laamu Mali kesu nguu leelaani faamde wonde darnde Muritani laaɓtaani walla nii ko haalata koo e ko gollata koo wonaa gootum. Ko noon kadi malinaaɓe e waɗooɓe politik paamiri ɗum law : partiiji politik ɗii e jaayɗe ɗee e renndo siwil Mali fof ina njenanaa wonde hooreejo leydi Muritani woni ko e wallitde pusgu Mali. Sibu, gaa gaa ko Muritani moofti rebel MNLA ɓee koo, wellitiiɓe e nder Nuwaasoot, ina wiyee wonde Muhammed Abdel Asiis huutoriima ñeeñal senerooji biyeteeɗi wul Haadi e Megett, anndiraaɓe wasre nder leydi mum en kam e jiiɓde leyɗe goɗɗe, ngam huufde e heblude rebel tuwaareg en. Jaaynde wootere to Bamako, yaltinii ñalnde 7 marse 2012, haala mbonka ka gonnooɗo kalifu geɗe caggal leydi Muritani, hono Hamadi wul Hamadi, wiyanoo haalii e RFI, so wiyde « Tuwaareg en ko leñol (…), ɓe meeɗaa yande e leydi njananndi ». Wonande huunde e jannguɓe muritaninaaɓe, luural alaa heen, woni ɗoo ko jinngere sabu jiidigal nguru ɓalndu. Woɗɓe, ɓalliiɓe laamu nguu, ndallinirta ɗum ko ɓallondiral leƴƴi.

Ko waawnoo heen wonde fof, Muhammed Abdel Asiis waɗtiino hare luulndiinde Al Kaydaa e nder Saahal himme mum dowrowo, kono oon wutte yooɗdaani e makko, tee alaa ko o anndunoo e paandaale ndeen hare. Geɗe keewɗe kewnooɗe ina ngaddana goongɗinde wonde laamɗo Farayse ndeen oo, hono Nikolaa Sarkosi, ina duñatnoo mo e ɗuum, hay so tawii noon, kañum ne joginoo ko paandaale goɗɗe, so en tuugniima e haala Mahmuud Ag Agali, hooreejo biro politik MNLA, biynooɗo « ina weltii e ballal Farayse wallitta ngam njiylawu safaara duumiiɗo (keɓtingol hakke jeytaare ɓesngu Asawad) ». Ngoon bayyinaango waɗanoo ko ñalnde 8 feebariyee 2012 caggal nde Alain Juppé, gonnooɗo kalifu caggal leydi Farayse, waɗnoo to Senaa Farayse ñalnde talaata 7 feebariyee 2012.

E mudda rewo Mali oo heɓtaa oo fof, jotondiral hakkunde Nuwaasoot e Bamako bontii no feewi. Yah-ngartaa konu Muritani e nder leydi Mali addaniino konu ndiin leydi « guutanaade » Muritani e yimɓe mum : jamma 8 jofi 9 settaambar 2012, konu Mali felli oto jolnoowo yimɓe, wari heen yimɓe 16, tawi heen 12 ko muritaninaaɓe; ɗum waɗnoo ko e nokku biyeteeɗo Jabali. Malinaaɓe mbiyi ko ɓe salinooɓe dartaade, kono, muritaninaaɓe njaakorii ko njoftiigu guut woni ɗoon. Fasalanaaɓe ɗo njeenayo e waraaɓe ɓee njeyaa, naamniima njoftiigu. E daawal cabborgal ngal, yimɓe ndonkii faamde ko haɗi Muritani jeytoreede e haɓɓere winndereere ndee, hay so tawii ɓe kujjikinirii ko baasgol woodde yamiroore Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Kono, caggal ɗuum, fedde ndee wootii cosgol Minusma. Muritani jaɓi miijo jeytoreede heen, kono fawi heen sarɗiiji, so : suɓaade ɗo konu mum tuddinta tawa woɗɗaani keeri leydi mum. Ɗumɗoon noon fotnoo wonde ko nokkuuji kanndorɗi wonande tuwaareg en, e fawaade e no nanondiral Wagadugu wiyri, nanondiral ngal guwarnama Mali e Dille Asawad (MNLA e HCUA) ciifondiri ñalnde 18 suwee 2013. Ɗiin sarɗiiji noon, Bamako wiyi waawaa jaɓde ɗum en. Nuwaasoot tikki, tee Muhammed Abdel Asiis jooɗodii e ardiiɓe konuuji rebel tuwaareg en hakkunde daawe ɗiɗi woote ɗee. Hol ko o faanditii heen ?

E ballal Farayse mo François Hollande e leyɗe catiiɗe, Mali heɓtii leydi mum, tee reftii laawol. Golle mawɗe, tedduɗe, ina padi persidaa toɗɗaaɗo jooni oo kam e guwarnama mum. Alaa e sago ko idii fof ɓe mbaawa hisnude keeri leydi Mali ndii kam e ngootaagu mum, tee ɓe mbaawa kadi umminde kaaldigal e rebel en ɓee, tawa gooto heen fof ina wooda ko yolbini. Ɗuum firtaani woppude huunde e leydi mum. Tabitingol ngalɗoo donngal ina ɗaɓɓi ko idii fof mahtagol konu tiiɗngu, kattanngu hisnude rewo leydi ndii rewrude e tiiɗtngol demokaraasi e kaɓgol e njeenaari kuftodinndi e nder konu hee e hoore mum, kam e njuɓɓudi laamu ndii, kam e daartingol fggudu leydi ndii, njahngu haa diccii e leydi, caggal lebbi 18 hare. Mali ina waawi ɗaminaade e ballal winndere ndee kam e leyɗe keediiɗe e cehilaaje.

Muhammed Abdel Asiis joñaama hankadi e golle ɗee : o waɗdaama cokki, o hawaama. Hannde omo feggi e nder winndere ndee. Tee nder leydi makko kadi omo huccitani caɗeele keewɗe. Waasde mo faabaade e dañande ilaaɓe e nder leeɗe no ngoorunoo e nder Nuwaasoot peeje juumtuɗe, maa jibinan mo filñitaare renndo, e oon sahaa gooto mo baasal huuɓtodini, mo yimɓe muñcori rasismayaagal e macungaagu. Yanti e ɗuum kadi caɗeele binnditgol e baasgol waawde waɗde, e nder ngonka kaaɗoo, woote laaɓtuɗe, nuunɗuɗe. So o dañii caɗeele hannde, yo o anndu o alaa balloowo, sibu o waawaa yowitaade e heediiɓe makko bannge rewo ɓe o jogodii jotondire bonɗe (yeru Maruk), o waawaa huccitde worgo (Afrik ɓaleejo) sibu yimɓe mum en arooɓe ɗoo ina tampinee tampere ɓurtunde, ñalnde kala ko hoynaaɓe koyeera baaɗo no rasismayaagal ɓurngal jaasde.

Siree Bah e Buubakara Jagana
Fulo : Bookara Aamadu Bah