Hol ganndal tammbii gostondiral sirluuji ?

1
1048
Ganndal sirliwal
Ganndal sirliwal

Hiisiwal ko fannu ganndal doolnungu no feewi.
Sirliwal ko lowre lobbere e nder Hiisiwal tamnde ganndal sirlu.
E ndeeɗoo winndannde, e goɗɗe kadi dewooje e mayre, ndokkaten ko humpito adanngo toɗɗiingo ganndal sirlu, gila e nafooje mum, haa e tafngo mum, haa e karallaagal mum, ngal nganndu-ɗaa huutortoo ko lowe hiisiwe bayɗe no Aljaaburu, Limiwal keddiwal, Miijanteeri kabri walla Gaaɓe.

Hiisiwal ko fannu ganndal doolnungu no feewi.

Sirliwal ko lowre lobbere e nder Hiisiwal tamnde ganndal sirlu. E ndeeɗoo winndannde, e goɗɗe kadi dewooje e mayre, ndokkaten ko humpito adanngo toɗɗiingo ganndal sirlu, gila e nafooje mum, haa e tafngo mum, haa e karallaagal mum, ngal nganndu-ɗaa huutortoo ko lowe hiisiwe bayɗe no Aljaaburu, Limiwal keddiwal, Miijanteeri kabri walla Gaaɓe. Ko adii fof tesko-ɗen wonde sirlu jojjii gila ñalnde Aadee yiɗi mooftude kabrol nder ndesaari mum, maa egginde kabrol ngol faade he goɗɗo, tawa so ngol faljii haa naatii e juuɗe janano, ko boomaare wonanta lottuɗo ngol oo.

Yeruuji ina keewi : ɗowoowo wolde ina nelda soofaaɓe wonɓe e boowal hare, jamirooje teeŋtuɗe ɗe potaa yande e juuɗe añɓe ɓee. Neɗɗo maaniijo ina yiɗa winndude goɗɗo ɓatakuru fotndu heddaade e suuɗnde, tawa loowdi mum so saaktaama maa wonan ɓe tanaa mawɗo. Dokke bankeweeje ine poti wirnireede sirliwal cellungal ngal weeɓaani tolkidde ekn.

Nde tawnoo ɗee gostondire kabri kala ko jojjuɗe nder renndooji yimɓe, teeŋti noon e laylayti renndo jaajɗi hannde oo, telefoŋaaji ƴellitiiɗi ɗii,… Laaɓndal sirliwal ngal ko ngal faayiida dowrowo. Neɗɗo ko lottoowo kabri, kadi ko o keɓɓotooɗo ɗi. Won e ɗii kabri ɗi o yiɗaa njana e won e juuɗe. Waɗde, ina jojjani mo suuɗde ɗi, so ɗum ronkaama kam o huura ɗi, woni o soka ɗi, tawa ko mo o totti coktirɗe tan waawata yiyde loowdi ndii. E nder sirliwal ina waɗi lowre toɗɗiinde suuɗo e huuro kabri : ko ndeen wiyatee Sirlibinndiwal.

Neɗɗo ina yiɗa ɓilaade hakkunde lottoowo kabrol e keɓɓotooɗo ɗum, o yiɗa heɓde kabrol kuurangol ngol, mbele o hoɓɓita ɗum, haa o annda loowdi mum, waɗde oon yooɓotoo ko peeje e karalle keeriiɗe : ɗeen ngoni lowre ɗiɗmere nder sirliwal wiyateende Sirlisilowal.

E nder ngol doggol binndanɗe, kaalaten ko huunde e peeje sirlibinndiwal; woni so kabrol yiɗaama lotteede hol no ngol sirliɗinirtee, mbele pottuɗo heen ina jogoo caɗeele hippitde ngol. Ɗum ina rewa e ko wiyatee limɗingol, woni  binndi tonnguɗi kabrol ngol ɗii limɗinee e mbaydi pinndol. So finnde yeñtoore heen ndee sañiima, fuɗɗoo eggineede. Kono ɗum ko doosɗe keeriiɗe eewnii, maa en keɓ fartaŋŋe luggiɗinaade heen seeɗa.

Kono kadi maa en njeewtu haa e tolno mo mbaaw-ɗen hollitde e peñcu, hol peeje janirɗe e sirlu. En paandortaako heen anndinde no joom mum bonniroya, kono maa en ndokku ɗum ko ina ƴeewndoroo pinle ɗe tafi ɗee, so tawii ina tiiɗi. Waɗde, maa en njeewtu heen, kadi ekkoro-ɗen heen heblude njannguuli faade e pinle tafaaɗe. Ciftoren finnde ko kabrol dewnangol e pinndol waɗtaa anoonde. So neɗɗo alaa annirki kii, woni cokki sañooki-firtooki kii, o jogotaako coktirɗe ɗee, kono e ballal hiisiwal, omo waawi haɓtaade haa o yiyta coktirɗe ɗee, o annita anoonde ndee, o firta ɗum, o heɓa loowdi ndii. Oon sahaa wiyee o soƴƴii finnde nde !

Kono ɗum ko to bannge karallaagal.

To bannge miijanteeri, ɗee binndanɗe maa kumpit doosɗe sirliwal, ko adii ko binndanɗe garooje ina paccira heen huunde. Kolliten heen diiñorɗe ɗee :

Ciftinen tan, e ndaɓɓa, alhaali sirliwal ko hakkunde tato : Lottoowo kabrol, keɓɓotooɗo (woni mo ɗum neldaa oo) e tataɓo baawɗo ñukkindaade, omo waawi inneede taƴoowo. Lottoowo oo e keɓɓotooɗo oo katojini ko e sirlibinndiwal ngam huurde kabrol ngol. Taƴoowo oo (maa mbiyen njannguweejo oo) huutortoo ko sirlisiliwal ngam soƴƴude finnde ndee. Lottoowo oo e keɓɓotooɗo oo katojini ko e sirlibinndiwal ngam huurde kabrol ngol. Taƴoowo oo (maa mbiyen njannguweejo oo) huutortoo ko sirlisiliwal ngam soƴƴude finnde ndee.

Jooni noon so keɓɓotooɗo heɓii ɓatakuru nduu omo foti hoolkisaade ɗee geɗe :

– Iwdi ndii : woni  o annda lottuɗo oo.

– Kiɓɓeegu nguu : woni o annda so tawii heɓaani udditeede e laawol hee, ngati oon sahaa loowdi ndii nattii hoolnaade.

Iwdi e kiɓɓeegu ko e caɗeele kimmuɗe njeyaa, kono kadi saɗeende suuɗnde nani ɗoon: woni mate nih won tinɗo neldal kabrol ngol, hay so oon heɓaani ommbitde ngol. Caɗeele goɗɗe ɓurɗe luggiɗde ina ngoodi, maa ɗe njaltoy so binndanɗe ɗee njokkii.

En paamii ko sirliwal roondii koo ina toowi faayiida, ko ɗum addani ɗum waɗteede e njogitaaje hare moolanaaɗe. Waɗde, hay so en luggiɗintaako haa ɓurta e ɗee binndanɗe, maa taroowo oo heɓ heen kam humpito mahiingo. Maa en eto waasde naatde e hiisaaji kittuɗi ɗii, ɓuren tan feññinde miijanteeri ndii.

En njejjittaa yeewtorde peeje goɗɗe bayɗe no soɗo-soɗooru, kam e parwe teskinɗe. E kala sahaa maa en niyru ɗum yitere pine men, ngati pine men won konngol njogii e ngoo senngo.

Kelmeendi:

Sirliwal =              Cryptologie
Sirlibinndiwal =                 Cryptographie
Sirlisilowal =       Cryptanalyse
Sirliɗinde =         Encrypter
Sirliɗitde =          Décrypter
Rokkere =           Donnée
Kabrol =               Information
Limɗingol =        Chiffrement
Limɗinde =         Chiffrer
Pinndol =            Codage
Kiɓɓeegu =        Integrité
Anoonde =         Message crypté
Soƴƴude =         Casser
Njangu =             Attaque
Farwere =           Faille

YOWRE 1

Répondre à Aliou Diallo Haaytu jaabaade

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.