Warngo Abbaas Jallo : Muritani ko nii tan ɗaccirtee ?

0
1725
seppo ngam bittugol warngo Abbaas Jallo
seppo ngam bittugol warngo Abbaas Jallo

Muritani ina jeyaa e leyɗeele ɗe batu darni, mahi, ñiɓi ; ɗee leyɗeele compiraaɗe  heñaare, ko ɓuri heen yaajde, keewi wonde ko kebliraaɗe yoo fawto tan. Kono wonaa ɗum tan woni caɗeele ndiiɗoo mbaydi mahgol leydi : ɓuri fof saɗtirde ɗee leyɗeele ko hisnude goodal mumen, hono wuurde ngootaagu cellungu pawiingu e ñootondiral tabitngal hakkunde leƴƴi loowdaaɗi e nokku hee, riiwtude heedi-heeda wonande laamiiɗo oo, tabitinde jokkere enɗam hakkunde mumen wonande ɓiɓɓe leydi ɓee.

Muritani ina jeyaa e leyɗeele ɗe batu darni, mahi, ñiɓi ; ɗee leyɗeele compiraaɗe  heñaare, ko ɓuri heen yaajde, keewi wonde ko kebliraaɗe yoo fawto tan. Kono wonaa ɗum tan woni caɗeele ndiiɗoo mbaydi mahgol leydi : ɓuri fof saɗtirde ɗee leyɗeele ko hisnude goodal mumen, hono wuurde ngootaagu cellungu pawiingu e ñootondiral tabitngal hakkunde leƴƴi loowdaaɗi e nokku hee, riiwtude heedi-heeda wonande laamiiɗo oo, tabitinde jokkere enɗam hakkunde mumen wonande ɓiɓɓe leydi ɓee.

Alhaali Abbaas Jallo, ko gooto e alhaaliiji baɗɗi he leydi ndii, kollooji ŋakke mawɗe wonande sifaa leydi no fotata wayde so tawiino ndi hisii e won e ñabbuuli.

Abbaas Jallo ko suka gorko, jeyanooɗo to Dabbaano nder falnde Mbaañ. O liggortonoo ko saret makko ; e nder oon liggey koninke Muritaninaajo, jeyaaɗo e yamiraaɓe yo ndeen keerol hakkunde leydi ndii e Senegaal, felli mo ñalnde 28 Mee 2020. Abbaas ko heen maayi.

Ciftinen wonde deengol keeri leydi ndii koko himmiraa gila reɓo COVID 19 faayni. Ko hollitaa e alhaali Abbaas hee, ko won julanke mo o rimndannoo njeeygu mum haa daande maayo, ko ɗoon koninke oo betti ɓe, riiddi ɓe, heɓi fellude mo.

Nde ɗum waɗi, njuɓɓudi konu Muritani heɓii yaltinde kaahitol kollitoowol no warngo ngoo yahri. Ina jeyaa e ko ɓuri teskinde e kaahitol hee wiyde ndi wonde kural ngal weddiranooka yo war, ngal wuttiranoo ko hajaade ! Kono ɗoon ina fenngiɗi haa ɓurti, ngati sifaa kural kajorgal ko waasde ɗum hay gaañde diiddateeɗo oo, kono wonaa kam fiyde ɗum e becce, ko ina bonna terɗe nguurndam joomum haa ko oon ina waasa heen fittaandu mum. Ɗum so waɗii, maa wonii pelluɗo oo waawaa gollal mum, oon sahaa hay rokkuɓe mo fetel e kure ɓe  ina poti loskeede, maa wonii ko oon teyi : oon sahaa o jaggee, o ñaawee dow laawol ɓurngol laaɓtude.

Kono wonaa siforaade kural ngal wonde ɗum kajorgal tan najni yimɓe e haala konu nguu : ngu heɓii hay siforaade Abbaas neɗɗaagu tunwungu ellee ko ɓe yiɗɓe añtinde en oo suka gorko haa njeembo-ɗen tooñannge fawaange e mum ngee ! Laaɓndal ɗoo ko gootal, ko Abbaas waawnoo wonde e yimɓe fof, mbele ɗum ina dallina felleede mo ɗoon ɗo o jogitaaki kural, o sinndaaki gaawal, o tamaani hay laɓi ? So Abbaas bonii walla bonnii, ko ñaawoore lelnaande e sarɗiiji leydi pawata e makko kuugal potngal e golle makko.

Tawaama tan ngol konngol ne ko pentangol, ngol alaa hay tuugnorde wootere. Abbaas ko dogatnooɗo e doole mum, ngam dañde ko wuurniri ɓesngu mum, yummum , debbo mum, cukalon kon cuwaa diw…

Kono ɗum fof haaɗaani ɗoon, caggal bayyinaango konngol konu ngol, ngu arii duwaade to Dabbaano, engu addori Milioŋ uguyya kiiɗɗo oo. Yaajii e lowe jaayndiyankooje leydi ndii wonde ko mbuuñaari woni ɗoon, mbele haala ina maaya ! Finnde mum : nde ɗum addaa, galle Abbaas saliima ƴettude kaalis oo ! Mbele so haaɗiino e nduwordi maa ɓe calotono ? Mbele yimɓe kam ngontii fellee-yoɓee en e ndii leydi ? Banndiraaɓe, Muritani kam ko nih tan ɗaccirtee?

Enen fof eɗen ciftora 27 Settamburu 2011, hono duuɓi 8 e lebbi 8 ko adii oo alhaali, Lamin Manngaan fellaama waraa toon to Magaama ɗoon ɗo o wonnoo e seppo laaɓndaade hujja makko ɓurɗo teeŋtude e leydi makko, hono hiiseede ko heen o jeyaa, o rokkee kaahit ko aldaa e gaantere. Haa jooni pellunooɗo oo suka mo duuɓi 19, nana heddii e koniŋkaagal mum, meeɗaani wiyeede yitere mum ne wojji. Mate caggal ɗum hujjaaji laaɓndetenooɗi ɗii keɓaama kam ? Haa jooni eɗi ndiiddee !

Mbiy-ɗen warngo Abbaas Jallo ina holla luggiɗeeki rafi mo leydi ndii rafaa oo. So tawii leyɗe pepindaaɗe, ndarniraa heñaare ina keddoraa fartaŋŋon seeɗa waawde wuurde tawata ko ɗe keɓii hakkilantaagal tafde jokkere enɗam, wuurnude ɗam haa ɗam foolta kala keeri ɓilinooɗi hakkunde ɓiɓɓe leydi ndii. Yiyde leydi ndii ina feccii, ɓee ina ngoytoo warngo ngoo, ɓeya ina killana konu nguu, haa sikkee oo muusalla won tan leñol walla leƴƴi keerorii ɗum; ina faayni no feewi. Mbele Muritani so ɗacciraama nih maa meeɗ wonde leydi timmundi ? Mbele so hono oo heedi-heeda ina jokki, maa jokkere enɗam hakkunde leƴƴi leyɗi tabitir no fotiri nih ? Mate so nih jokkii maa hoolaare waɗ hakkunde jibinannde nde?

E nder balɗe dewɗe e warngo Abbaas Jallo, tawa geese ɗee kala ndillii, goytaali baŋ-yoo-baŋ nder laylayti renndo, ko heen dillere anndiraande “Leppi boɗeeji” jibinaa, nde heɓii fartaŋŋe waawde rentinde yimɓe ɓee fof, goytaali ɗii kala e maande wootere, hono noone boɗeejo oo, ngam teeŋtinde wonde kala nde ƴiiƴam rufaa ko diidol ngol fotaani yawteede taaɓaa. Ndeen dillere heɓiino nooteede no feewi. Ina gasa nde yawta alhaali Abbaas oo, so yaajtude wonta woytorde huuɓnunde raddoore kala geɗe kaamtorɗe nder jookli leydi ndii kala. Kono kadi booñuuji udditanooma, ɗiin keɓii rentinde ko ina tolnoo e Milioŋaaji 6 uguyya kiiɗɗo oo, ngam wallitde galle Abbaas en. E oon fannu keeriiɗo, jokkere enɗam waɗii, hay so ɓuratnoo ko tawa eɗam yaajii haa ɗam yettoyii won nokkuuji leydi ndii !

Seppooji etaama waɗeede e nder leydi hee, kadi to leydi Farayse, ngam laaɓndaade ñaawoore goongɗunde nde waɗatee e oo alhaali, kono ɓuri teskinde e ɗii seppooji ko waasde ɗi nooteede no haanirta nih. Tawee e ooɗoon fannu jokkere enɗam ndee ina ŋali no feewi; tawee ngaameela wonande woni heen, walla sababuuji wonande woɗɓe, ina njeyaa ko haɗi ɗii seppooji nooteede. Mbele ndee hare maa doolnu? Mbele oo tanaa yonaani dentinirgel baawngel yejjitinde yimɓe laafaaji mumen ɗi nooneeji lanndaweeji maa pelleweeji ceertuɗi ? Mate Muritan kam haa jooni ko nih tan ɗaccirtee ?

Warngo Abbaas Jallo hawri ko e tanaa dowluɗo kewɗo to Dowlaaji Dentuɗi Amerik (USA), hono warngo George Floyd, tawi kam ne ko poliseejo wari ɗum warngo neegngo ngo neegre mum ɓurti. Dillere “Nguurndam ɓaleeɓe ina moti” dariima, layii, taccii Atlantik e Pasifik fof, heɓii leyɗe ɓurɗe woɗɗude e woɗɗitaade. Yaajni ngoo warngo ko ɓesngu Amerik dardaade baŋ-yoo-baŋ darnde laŋ wondunde e keewal ngam saltaade oo kasaara pawaaɗo e nguru ɓaleewu ko juuti e nder leydi hee. Ko ndeen ɗum yalti jaggondiroyde e kareeli goɗɗi peɗɗatnooɗi to leydi Farayse, leyɗe keewɗe goɗɗe nootii. Hannde ndee dillere ko winndereyankoore. Warngo Abbaas ari kadi ko nde leydi Maali filñitii ina yaɓɓi jaɓɓal gootal feewde galle laamorgo dartoraade solde laamu Ibraahiima Buubakar Keytaa. Kala ñande seppo noddaa, Bamako fof ɓawlat yimɓe haa sikkee mo woni kala koko fuggoyaa yo yaltu ! Hannde laamɗo oo nana yiɗi haaldeede ina ronki ! Ko pellital renndo e kuuɓal mum addi ɗee geɗe fof !

E oo sahaa mo ɗii seppooji kala ngoni daaroɗɗe kuccuɗe e men, ɓesngu Muritani mbaranaangu gooto e mumen, nguurngu tippudi laamordi fawiindi e heedi-heeda, ronkii rentinde yimɓe 100, e dental kuuɓtidinngal leƴƴi leydi ndii kala, nder seppooji laaɓndotooɗi potal. Banndam en, mate Muritani kam ko nih tan ɗaccirtee ?     

Muhammadu Faalil Sih

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.