Lappol 2021 Pottital kuuɓtidinngal kareeli ngam  leydi e ndiyam- Afrik hirnaange : Dartaade loppitooɓe leydi ndema

0
1012
Lappol CGLTE 2021 ngam leyɗe, ndiyam, ndema
Lappol CGLTE 2021 ngam leyɗe, ndiyam, ndema

 Ndeeɗoo Maalde sosaa ko e hitaande 2015 to Ñelenii to leydi Maali, tawi ɗum fuɗɗii yeewteede ko to dental gootal baɗnongal to Ndakaaru leydi Senegaal e hitaande 2014, rewti heen ko jooɗnde waɗnoonde to Tunis leydi Tinisii. Nde rentini ko leyɗeele Seedeeyaawoo (CEDEAO) e Moritani.

Fayndaare ndee ko daraade e haɓanaade leyɗeele keɓteteeɗee, aawdeele ɗe moƴƴaani, dunli peƴƴeteeɗi e diƴƴe bonneteeɗe, mbele ɓesnguuji men ina nguura nguurndam ceniɗam, tawa ɗi njowitaaki e woɗɓe.

Duuɓi ɗiɗi kala, Maalde nde yilloto leyɗeele joyi e nder Afrik bannge hiirnaange ngam wallondirde e yimɓe wonduɓe e caɗeele cifaaɗe dow ɗee, mbele ɓeen ina keɓta hakkeeji mumen. Maalde ndee ina jogii dallinannde inniraande : « Deftere haakoore » e nder mayre caɗeele guuraaɗe ɗee kala ina cifee heen, ɗe kollittee ko ardiiɓe leyɗeele men ɗee, mbele ɓeen ina mbaawa wallude ɓesnguuji Afrik e wuurde nguurndam moƴƴam e nder leyɗe men ɗee.

Lappol gadanol ngol waɗnoo ko e hitaande 2016 to Senegaal, lappol ɗimmol ngol waɗnoo ko tuggi 10 haa 30 lewru nowaammbar 2018, tee ngol yillinoomo leyɗe joyi (5) ɗeen ngoni : Gine, Koddiwaar, Ganaa, Togoo e Benee. Lappol tataɓol ngol ko leyɗe joyi (5) njillaa, ɗeen ngoni : Gammbii, Senegaal, Gine Bisaawo, Gine e Seeree Lewoon, tuggi 20 nowaammbar haa e10 desaammbar 2021. Kollitten tan wonde ɗiiɗoo lappi fof, seteeji Moritani tawtoraama gila fuɗɗoode haa wortorde.

 E lappol ɗimmol ngol, udditgol ngol waɗanoo ko to Maamuu e nder leydi Gine tawi udditi ngol ko gardiiɗo diiwaan oo, hono guworneer Maamuu e tawtoreede hoohooɓe laaamu heewɓe, wondude e hoohooɓe diine (islaam e kerecee) e hoohooɓe aada wondude e pelle renndo, hikka ne udditgol ngol waɗaa ko to Birikamaa e nder leydi Gammbi tawi udditi ngol ko gardiiɗo diiwaan Birikamaa hono Goworneer diiwaan oo, wondude kadi e hoohooɓe laamu, diine (islaam e kerecee) wondude e hoohooɓe aadaa e pelle renndo.

Caɗeele kawraaɗe e peeje dañaaɗe

E nokkuuji jillaaɗi ɗii, tawaama caɗeele keewɗe ko wayi no yimɓe ɓe leyɗe mumen teetaa, gila e leyɗe demeteeɗe haa e koɗeteeɗe, sabu won egginaaɓe tawi gure mumen ko kaŋŋe yiytaa heen, tee kamen ndonkii hoɗneede e nokku moƴƴo, yanti heen kadi ɓe tottaaka ndaamordi moƴƴiri. Gure ɗe laddeeji mumen peƴƴaa haa cukkiri natti, toɓo waɗti leelde arde. E hitaande 2018 to Togoo, tawaama ko ine wona gure sappo egginaaɗe gila 2009, ndiiwaa e koɗorɗe mumen, lekkolaaji mumen boni, sukaaɓe sagataaɓe ɗannii to leyɗe goɗɗe, tee tawi gure ɗee keɓaani ndaamordi camorndi. To Benee, e nokkuuji ɗiɗi : Womee nokku gonɗo e nder Kotonu, koɗorɗe keewɗe kelanooma, haa addani caɗeele hoɗnooɓe heen ɓee, to Gbahutee to keerol hakkunde Benee e Nijeriyaa, toon hoɗɓe toon ɓee ndañiino caɗeele , sabu depitee gooto teetnoode leyɗe mumen, kono noon e ballal Maalde Huuftodinnde Kareeli ngam Leydi e Ndiyam- Hiirnaange Afrik (MHHLNd-HA), ɗiiɗoo nokkuuji ɗiɗi, maanaa Womee e Gbahutee ndañii heɓtude hakkeeji mumen.

   Kono noon, leyɗe jillaaɗe ɗee kala ina njogii caɗeele. E ndeeɗoo hitaande 2021, caɗeele teskaama to Koldaa (Senegaal) sabu won dokaaɗo toon ko ine wona 2 000 ektaar tawi ko leyɗe janane, ɗum addani caɗeele wonande yimɓe gure takkiiɗe ɗoon ɗee haa teeŋti kadi e joom en ooroori en, nde wonnoo ko ɗoon jawdi maɓɓe ooratnoo, ko toon waɗnoo beeli ɗo jawdi ndii yaratnoo, yanti heen kadi, dokkaaɗo ɗoon oo, feƴƴu nokku oo haa o natti sukkude.

To Sigaasoor (Senegaal) toon caɗeele jowitiiɗe e keɓtugol leyɗeele hollitaama toon, ɗuum nih, ina jeyaa e ko addunoo hare e oon diiwaan gila 1982 hakkunde laamu Senegaal e ɓesngu Kaasamaasa. Hollitaama nih , haa e ñalawma hannde oo ina woodi ɓesnguuji kaasamaasanaaɓe mooliiɓe to Gine Bisaawo, tee ɓeen leyɗeele mumen ko woɗɓe ngoni heen, ɗuum noon ina sikkaa gartal ɓeen, ina waawi urmbit caɗeele. To Gine Bisaawo, tawaama caɗeele e nder nokkuuji tati : Saawo Dominngoo, Paradis e Mansaba. To Saawoo Dominngoo, ko wuro wooto, ɓe nganndu-ɗaa won arooɓe ina ngasa nokkuuji maɓɓe ina ɓama njaareende, haa ɗum addani nokku oo caɗeele. To Paradis ko palestinnaajo gooto tottaa toon ko ina won 750 ektaar, tawi joom en leydi ɓee ngalaa heen ngartam. To Mansaba ko sosiyeetee sinuwaa en gooto woni toon gila ko ina wona duuɓi jeetati (8) ina feƴƴa ladde ina nawa ina yeeyoya leɗɗe ɗee caggal leydi. Ɗum addanii diiwaan oo waasde dunli keewɗi, haa ɗum waɗi sukaaɓe nokku oo ƴetti feere ngam aawde leɗɗe e nokkuuji peƴƴaaɗi ɗii tawa wonaa e ballal laamu. Kono noon, ko fayti e leɗɗe peƴƴateeɗe to Mansabaa, tuggi ko  Umaru Siisakoo Mbaaloo ari e laamu, o ƴettii kuulal ngam ndartinde feƴƴere ndee.

E ngolɗoo lappol tataɓol, hooreeɓe leyɗe Gine ɓee, hono Umaru Siisokoo Mbaaloo mo Gine Bisaawo e Kolonel Mamadi Dummbiyaa mo Gine njoɗodiima e hooreeɓe lappol ngol, ɓe njeewtidii e maɓɓe geɗe keewɗe jowitiiɗe e caɗeele guuraaɗe  e nder Afrik, ɓe kollitii weltaare maɓɓe e darnde lappol ngol, tee ɓe mbiyi wonde ma ɓe ndaro mbele faandaare ndee ina yettoo. Hooreejo Gine oo, hono kolonel Mamadi Dummbiya rokkii lappol ngol 15 000 dolaar.

  To leydi Seera Lewoon, lappol ngol hawrii toon e  caɗeele teeŋtuɗe, gila e baasgol yuɓɓude Seeraa lewoonnaaɓe halfinanooɓe njuɓɓudi, nde wonnoo to bannge ɗo lelaa waɗii caɗeele gila e mbertu haa e nokkuuji gonaaɗi, haa e ñaamdu, nde wonnoo gooto fof accidaa ko e hoore mum, nde ƴeewata no ñaamiri, aɗa jogoo kaalis maa ndonkaa ñaamde, nde wonnoo yimɓe ɓee ko seefaa njoginoo, tee kamɓe ko Lewoons ɓe ñaamata, ko maa njiiloy-ɗaa  weccude seefaa maa tee ɗuum ne newaaki no feewi, sabu wonaa no njiɗir-ɗaa fof mbecciraa.

Kono, ko ɓuri bonde koo, ko to bannge laamu nguu, nde wonnoo, nde yimɓe ɓee ngari Kammbiyaa e nder Seeraa Lewoon, ko halfinaaɓe cellal ngari ngam ƴeewde yimɓe ɓee mbele ngondaani e rafi Covid-19, caggal ɗuum, ɓe mbiyi ko maa neɗɗo kala yoɓa 50 dolaar… Nde lappol ngol salinoo yoɓde, hoohooɓe cellal ɓee tuumi yimɓe sappo e nayo (14) wonde ina ngondi e Covid-19, ɓeen nawaa Firiitaawne to laamorgo too, ɗuum noon ko tawi lappol ngol yottoyiimaa Poor Lokoo, ɓe ngarti ngam wiyde, yo lappol ngol suɓano ɓe yimɓe takkinooɓe wonduɓe e Covid-19 ɓee, mbele eɓe mbaɗee bannge. Ɗoon daande ko wootere, lappol ngol fof wiyi ina wondi e Covid-19, ko nii ɓe njahri, ɓe ngartaani. Kono lappol ngol haayti tuddinoyde to Firiitaawna, ngol felliti heddaade ɗo Poor Loko, ngol yahat tan to Firitaawna, ngol waɗa ko ngol foti waɗde koo, ngol arta Poor Lokoo. Tuumanooɓe ɓee ne, caggal balɗe joyi (5) kaalis yoɓaa, ɓe mbaɗanaa testa, ɓe mbiyaa ɓe ceertii e Covid-19, ɓe ngaccaa, ɓe koooti Poor Lokoo. Ina teskaa tan wonde laabi gine ɗii ina keewi caɗeele, nde wonnoo ɗi keewaani godoroŋaaji, ɗum addanii otooji lappol ngol dañde caɗeele keewɗe haa woodi e majji bonɗi, yimɓe mbaali e ladde tuulaa heelaa. Lappol ngol na joginoo biisuuji Joyi (5) e oto gooto tokooso kono heɗi kala ɗi ndañii caɗeele.

Mbiyen tan humpitooji keewɗi ndañaama toon, gila e jotondiral hakkunde pelle daraniiɗe ɓamtaare ndema haa e ngaynaaka e jojjanɗe aadee. Yantude heen kadi, addude nguurndam leyɗeele jillaaɗe ɗee.

Sete Moritani umminoo ɗoo e Nuwaksoot ko ñalnde alarbo 17/11/2021 ngam tiindande Kawlak to Senegaal, ko toon o hawriti e sete Senegaal, ɓe padi seteeji leyɗe goɗɗe ɗee, ɗeen kawritoynoo ko Maali, ɓeen ngari ko ñalnde 19/11/2021 caggal tiisbaar, kamɓe fof ɓe njawtidi to Gammbi, ko toon ɓe tawi Gammbinaaɓe. Sete Moritani oo, arti ko ñalnde 18/12/2021 ummoraade to Maali.

Muusaa Jibi Taal , hooreejo lappol Muritani

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.