Miijo pelle pinal he eɓɓaande “sariya kuccam”

0
781
Miijo pelle pinal he eɓɓaande sariya kuccam
Miijo pelle pinal he eɓɓaande sariya kuccam

Caggal ñalɗi diisnondiral, yimɓe cabbinoo ko he lelnugol sariya kuccam tippudi nehdi e jaŋde Muritani. Kisa ko ñalnde 8 lewru mars jaagordu jaŋde neldi pelle pinal ɗee eɓɓaande, walla mbiyen winndannde, sifotoonde huunde e eɓɓaande sariya ndee. Nde pelle ɗee njooɗii ñalnde 9 mars 2022 ngam sunnaade winndannde ndee, ɓe kawri kamɓe fof, nde yaltinaani ko nanondiranoo he ñalɗii diisnondiral juɓɓinanooɗi e lewru oktoobar (nder diiwanuuji ɗii) e lewru noowammbar (to Nuwaasoot). Ɓe pelliti yettinde jaagorgal jaŋde ndee mette maɓɓe, e haalande ɗum no ɓe njiɗi sariya oo leloroo. Ɗuum woni ko ɓe mbaɗi ñalnde 10 mars, nde ɓe njooɗodii e jaagorgal jaŋde ngal. 

Caggal ɗuum, jokkorde pelle ɗee yaltinii bayyinaango ngam humpitde yimɓe. Ñalnde alkamiisa 24 marse kadi, nde yuɓɓini yeewtere jaaynde ngam saaktude miijo mayre he lelngo eɓɓaande sariya ndee. Ko ɗuum woni ko njaltinten ɗoo jooni, mbele janngooɓe Fooyre ine kumpitoo ɗum kam enne.

Cakkitol pelle pinal paatungol e eɓɓaande sariya kuccam jaŋde

To Tiitoonde II, ine foti winndeede ɗoon :

« ekkol kormiiɗo keewal pine men e keewal ɗemɗe men ».

To Tiitoonde II : Nder jaaƴorɗe jotondirɗe e mahngo hakkille, ngelɗoo cirfel ina foti wonde ɗoon : ekkol oo maa alɗin kattanɗe pinal e ganndal, kattanɗe ɓalndu e hakkille gaddanooje:

« heɓindaade ɗemɗe ngenndiije pulaar, sooninke e wolof, kuutorɗe paggorɗe ganndal he tolnooji jaŋde ɗii kala, feere jokkondiral renndo, kaɓirgal golle e njeñtingol geɗe ƴoƴɗe ».

To tiitoonde III, taƴre jaŋde mawɓe, ine foti winndeede ɗoon :

« Jaŋde mawɓe waɗetee ko he nder ɗemɗe ngenndiije arab, pulaar, sooninke e wolof ».

To tiitoonde V, damal 2 « ɗemɗe », ine winndaa heen :

« Damal 2 tiitoriingal « Ɗemɗe » ine lelni politik ngenndiijo ɗemɗe keso paatuɗo he jaŋde poular, soninké e wolof sabu mum en wonde ɗemɗe ngenndiije, ngam tiiɗtinde jaŋde ɗemngal arab sabu mum wonde ɗemngal ngenndiwal laawɗungal… »

Ndeeɗoo taƴre winndannde ine foti lomtinireede ndeeɗoo taƴre : « politik ngenndiijo ɗemɗe keso paatuɗo he jaŋde pulaar, sooninke e wolof sabu mum en wonde ɗemɗe potɗe laawɗineede, haa mbaawa rokkoyde kala ko ɗemngal ngenndiwal goɗngal ngal, hono arab, rokkata ».

Sibu ina winndaa he Ciimtol kuuɓtodinngol ngol : « Denndaangal ɗemɗe men ngenndiije poti so en tuugniima e tiitoonde leydi ndii, hono: teddungal, musidal e nuunɗal. »

Taƴre 1  tiitoonde V: « Jaŋde ɗemɗe ngenndiije » wiyi : « Jaŋde ndee waɗetee ko he ɗemngal arab he denndaangal tolnooji jaŋde, yo won he nder duɗe laamu walla he duɗe nehdi e jaŋde keeriiɗe. » kadi « Jaŋde ɗemɗe ngenndiije keddiiɗe ɗee (pulaar, sooninke, wolof) maa naatne, ɓamtee, ƴellitee he nder tippudi nehdi e jaŋde ndee, fawaade e ɗaɓɓaande heen ɗemngal kala. »

Ndee taƴre dow foti leloraade ko no winndiraa he nder « Kuule mbayliigu » Ciimtol kuuɓtodinngol ngol nii, hono: « Sukaaɓe leydi ndii njannginirtee he tolnooji jaŋde hee fof ko ɗemɗe ngenndiije : arab, pulaar, sooninke e wolof. »

He miijo Jokkorde pelle ɗee, jaŋde he nder ɗemɗe ngenndiije he denndaangal tolnooji fotaani fawaade e ɗaɓɓaande, foti wonde ko pellital laamu, tee ine foti laaɓtude no feewi hoto gooto fof faamrude ɗum no weliraa … So artii e ciynugol ngol, jannginirgol ɗemɗe pulaar, sooninke e wolof fawoytoo ko he tolno heblo mum en (gollal kalfinaangal njuɓɓudi kalfinaandi ƴellitgol majje hono no Ɗuɗal ɗemɗe ndeen ngal nii), fuɗɗoroo jaŋde lesre, caggal ɗuum hakkundeere e toownde.

Ine winndaa he taƴre 1 Tiitoonde V : « Jaŋde ɗemɗe ngenndiije » : « arab ine jannginiree sukaaɓe ɓe kaalataa arab no ɗemngal jokkondiral nii e no ɗemngal jannginirgal fannuuji goɗɗi nii. »

Ndee taƴre dow ko nii foti winndireede: « arab ine jannginiree denndaangal sukaaɓe ɓe kaalataa arab no ɗemngal jokkondiral nii » e « kala cukalel kaalowel arab ine foti janngude ko famɗi fof gootal e ɗemɗe ngenndiije pulaar, sooninke walla wolof. »

Ine foti kadi winndeede he sariya hee : « He tolno jaŋde leslesre, cukalel muritaninaawel kala foti ekkoraade gannde ɗee fof ko he ɗemngal mum neeniwal ».

Ciimtol kuuɓtodinngol ngol ine teeŋtini ɗum : « Cuɓagol ɗemɗe jannginirɗe nder ekkol dentinaaɗo ine foti ɗooftaade waɗɗiinde keɓgol ɓurgol newaade, ɓurngol yuumtude, ɓurngol waawde fotundude keɓgol ganndal. Ko ɗuum saabii jojjugol teeŋtungol jannginirgol ɗemɗe neeniije ɗee, kam e cuɓagol moƴƴol ɗemɗe udditaare ».

Damal ine he cinndol eɓɓaande ndee, ine wiyee « Kuule cabborɗe »

Eɗen ciftina tan ngalɗoo damal nanondiraaka he ñalɗi diisnondiral hee, sibu ngal yeewtaaka nii. Nde Ciimtol kuɓtodinngol ngol taraa ndee, yonaaɓe pelle ɗee ɗaɓɓiino nde ngal ittetee he Ciimtol hee. Hooreeɓe pelle ɗee teeŋtiniino ɗum he jokkondiral e jaagorgal leydi ndii, ɓe ɗaɓɓiri mo cosgol goomu karalleewu ngam toppitoo sakkande daawal cabborgal ngal peeje.

Ine winndaa he cinndol hee, « wonande jaŋde gaggaaji » : « pijirlooji jannginooji e pindinooji mbaɗetee ko he ɗemɗe ngenndiije arab, pulaar, sooninke e wolof », « ekkagol gannde e faamde e haala waɗetee ko he ɗemngal arab, so ine hatojini wallitoree ɗemɗe ngenndiije keddiiɗe ɗee » ; « ekkagol alkule arab e huñaade ngam wallitde jaŋde lawɗunde ɓuraana tedduɗo oo » ,

E miijo pelle pinal ɗee, ndee taƴre ine foti lomtinireede : « he jaŋde adiinde naatgol ekkol, denndaangal cofte pijirleeje pindinooje, denndaangal ekkorɗe ganndal e kattanɗe haala e faamde mbaɗetee ko he ɗemngal neeniwal cukalel ngel ».

Waɗi noon, ko wiyde ine jannginiri cukalel jahrowel ɗoo (he duuɓi 4) he ɗemngal ngal wonaa ɗemngal mum neeniwal, alaa ko firti.

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.